Jurij Gustinčič

Jurij Gustinčič

  • Upori brez barikad

    Pojem revolucije že desetletja dobiva nežnejše barve, najpogosteje se naznanja in izvaja ... brez barikad. Pariška komuna je le še oddaljen odsev. Leta 1968 je bila vsa Evropa pod vtisom dogodkov, ki so jih ustvarile mlade mestne generacije, predvsem po Franciji in Nemčiji; imele so vse - razen pravih barikad. Vodja mladih Rudi Dutschke je ironično opozoril, da zgodovinskih premikov ne bo brez provokacij, te pa niso bile boj na barikadah. Oblast je nekolikokrat uporabila policijo, vendar bomo vtis, ki ga je mlada mestna generacija naredila na preostali svet, bolje ponazorili z dejanjem, za katero se je, ne razumevajoč dogodke, odločil De Gaulle: kmalu zatem se je umaknil na svoje skromno posestvo na podeželju in ... tiho umrl. Več

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    21. 10. 2011  |  Mladina 42  |  Pod črto

    Prebliski v malodušju

    Zadnje tedne opažamo za slovensko ozračje nenavadne pojave. Ljudje so se začeli premikati. Pri nekaterih vidimo prve poskuse za nas drugače nenavadnega, političnega razmišljanja. Ne morem sicer reči, da so politične stranke že postale normalne in da doživljamo prave politične izbruhe. Stranke, tiste že delujoče, še skrivajo resnejše programe, če jih imajo. Tiste nove, ki se morajo uveljaviti zadnji hip pred volitvami, tudi govorijo bolj na splošno. In vendar. Več

  • Zgodba, ki je lahko večna

    Govori, ki jih imajo vodje delegacij v Generalni skupščini ZN, so po navadi dolgi - najbrž zaradi domače publike, še verjetneje zaradi ugajanja domačim birokratom. Vse bi se dalo povedati v nekaj stavkih. Če se ozremo po dvorani, smo lahko vnaprej prepričani, da so popolnoma zasedena le mesta delegacije, ki ima besedo. Pa še dežurnega ameriškega ali kitajskega predstavnika. Več

  • Permanentna vojna

    To slišim izgovoriti zelo enostavno, kot dobro jutro - javna glasila nam sporočajo, da so se talibani, tisti, ki naj bi bili uničeni že pred leti, pobrali in napadajo, kot da so šele vstopili v vojno. Pravkar so se spravili nad elitne dele Kabula, kamor so se stisnili Američani in vsi, ki sodelujejo z uradno afganistansko vlado. Pa nam mimogrede naši mediji, kot jih imenujemo, sporočajo, da so naši fantje vsi na varnem. Več

  • Združene države. V Evropi?

    Že dolgo se je v evropskem življenju pojavljalo to nejasno, a močno ime. Vsaj ena osebnost, francoski pisatelj Hugo, ga je z navdušenjem izgovorila naravnost: Združene države Evrope. Potem vse tiho je bilo. Sledile so nove medevropske vojne. Zdaj smo to napovedno oznako spet slišali, v zapletenem evropskem trenutku. Nihče drug kot Nemci so se spomnili starih sanj o združeni Evropi. Potegnili so besedo na dan, toda na svoj, nemški način. Več

  • Ameriški sen

    To bomo slišali na vsakem drugem koraku, brez tega ne bo minilo niti eno razmišljanje o tej celini, še najmanj pa o tistem njenem svetovnem imenu, brez katerega tam ni življenja. Ameriški sen! Vsi življenjepisi pomembnih ali pa tudi nepomembnih ljudi, ki so se znašli tam, vsebujejo to označbo, ali krilatico, ali zaključek: tista oseba je šla tja, da bi našla in uresničila ameriški sen. Našla ga je ali pa se ta oznaka omenja vsaj v povezavi s procesom iskanja. Ne spomnim se sicer, da bi jo kdo uporabil v navadnem pogovoru, obvezna pa je v nagovoru, ki je komu namenjen. Ti dve besedi stojita trdno, slišali ju boste povsod, še zlasti ob pogrebu slehernika, ki je našel svoj ameriški sen. Nikoli se ta označba ne razčlenjuje, nikoli se ji ne nasprotuje. Stoji kot granitna stena za vsakim prišlekom, če se mu dosega ameriškega sna lahko dokaže ali ne. Več

  • Je bila tisto tudi Slovenija?

    Še se jih spomnim, tistih gospodov v dobrih oblekah, s kravato in solidno aktovko, ko so vstopali v letalo na Brniku za kratek let v Beograd. Še istega dne zvečer so se z letalom vračali, tudi z aktovko, to je bila vsakodnevna ceremonija federalizma. Gospodje so šli v Beograd, da bi dobili zadnjo besedo pri poslu. To je bila federacija. Več

  • Od Murdocha k Profumu in nazaj

    Med dvema vrhovoma v angleški politični zgodovini je več kot pol stoletja, oba sta se zdela velika, vendar je zadnji, Murdochov, zdaj videti neprimerno višji in strašnejši. Več

  • Neuničljivost nacionalizma

    Malo je besed in pojmov, ki bi se jih tako držalo negativno mnenje ali javno izraženo zaničevanje kot besede in pojma nacionalizem. Mirno lahko rečemo, da je javno takšen odnos svetovno veljaven, saj se niti tisti, ki izražajo navdušenje nad svojim narodom ali pa delujejo v obrambo njegovih pravic, ne bodo niti za trenutek odpovedali obsodbi nacionalizma. Ponosno se celo reče nacija, tudi takrat, ko ne šteje niti milijona prebivalcev, trdno pa bo vsakdo pribil, da nacionalizma seveda ne sprejema. Skratka, nacionalizem je grda beseda, morebiti v javnem življenju ena najgrših. Več

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    30. 6. 2011  |  Mladina 26  |  Kolumna

    Off the record, ali pa ne

    Nekoč sva s kolegom novinarjem imela pogovor s pomembno osebo, ki je že na začetku pribila, da je pogovor zaupen in da ga ne bova v nobenem primeru objavljala. Kolega je vstal in odločno rekel: »Torej pogovora ne bo. Zanima me le tisto, kar lahko objavim. Sem novinar!« Kolikor se spominjam, davno je že tega, se je srečanje s tem tudi končalo. Pomembna osebnost je bila osupla. Več

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    16. 6. 2011  |  Mladina 24  |  Kolumna

    Zadoščenje prek TV

    Dva dogodka sta v zadnjem času pritegnila burno pozornost medijev, in ker se je to pripetilo njim, potem seveda celotnemu svetovnemu občinstvu. V Srbiji so naenkrat, ko so že skoraj izgubili sleherni up, odkrili Ratka Mladića. V navadni banatski vasi! Pred tem pa se je svet zabaval zaradi incidenta v newyorškem hotelu, ko je policija zadnji hip - ko je že sedel v letalu za Francijo - prijela enega najsposobnejših... Več

  • Če bi Ilirija vstala

    Povedali so nam, da je država po produktivnosti na trdnem 51. mestu v svetu. Daleč so časi, ko smo bili veliko boljši. Celo socializem nas ni motil pri tem. Bili so tudi ponosni časi, takrat smo že živeli v samostojni državi, ko je bila blagajna polna in nismo poznali nelikvidnosti. Daljni časi. Sami pri sebi smo bili prepričani, da se vzpenjamo proti vrhu v svetu. Več

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    19. 5. 2011  |  Mladina 20  |  Kolumna

    Po eksekuciji

    Mladim, ki so ob vesti o umoru Osame bi Ladna razposajeno skakali in klicali po nekaterih ameriških mestih, so celo nekateri resnejši in popolnoma rodoljubni starejši ljudje zamerili, ker so tako slavili nekaj, kar je ob vsej pravičnosti vendarle bila eksekucija. Popolnoma čista eksekucija, saj si nihče niti ne predstavlja, da so v tisti pakistanski sobi, kjer se je vodja svetovnega terorizma udobno skrival nekaj... Več

  • Čut emigranta

    Imel sem prijatelja Srba, ki ni bil tiste velikosrbske pasme, a me je pred razpadom Jugoslavije resnično presenetil z iskrenim vzklikom, kako si ne more zamisliti, da Bled ne bo več njegov. Pomislil sem takrat, da je prijatelj morda nehote razkril neko resnico o mentaliteti dveh narodov. Slovenec, tudi če je še takšen kozmopolit ali vsaj Jugoslovan, ne bi nikoli vzkliknil, kako si ne more predstavljati, da... Več

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    21. 4. 2011  |  Mladina 16  |  Kolumna

    Človekoljubna hinavščina

    Morija po Libiji, zdi se, teče od nekega konca k začetku. Nekoč so si velike zunanje sile privoščile, da so se domačini dodobra stepli, potem so posegle vmes. Zdaj se niti ni vedelo, kaj se na tleh dogaja, bilo pa bi tudi vseeno. Ameriški predsednik je rekel jasno, jasneje ne bi mogel: Gadafi mora oditi. Začelo se je zavezniško bombardiranje, nam znano iz časov bombardiranja Srbije. Sodelovali smo takrat, nekako. Več

  • Vsi skupaj, a vsak zase

    Ko gledamo oddaljevanja, približevanja, zbliževanja in vnovična oddaljevanja v sedanji politiki tiste mase, ki jo imenujemo Zahod, se, sicer malce ironično, spomnimo časov obstoja Sovjetske zveze. Kako je bilo takrat enostavno! Ali si je mogoče predstavljati, da bi v tistih trdnih časih Nemčija imela nevtralen položaj?! Ali bi bilo takrat mogoče, da bi Združene države dopuščale, da neko skupno vojaško potezo... Več

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    24. 3. 2011  |  Mladina 12  |  Kolumna

    Vlaki, veliki in drugi

    Evroskeptiki - veliko jih je - so potrpežljivo čakali, kdaj bo med Evropejci počilo. Povsem po naključju se je to zgodilo tik pred japonsko katastrofo, ki bo seveda za hip strnila vrste človeštva, ne da bi se v naši zgodbi karkoli spremenilo. Poljski premier naj bi bil ob prizoru, ko so se vrhovi evro-območja zbirali skupaj brez širše Evrope, zgroženo vzkliknil: »Vi nas ponižujete!« Besede so bile namenjene, če... Več

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    10. 3. 2011  |  Mladina 10  |  Kolumna

    Nemoč Zahoda

    Tiho sta prepluli ameriški fregati Sueški prekop. Toliko, da se je to v svetu zaznalo. Ne premalo, ampak tudi ne preveč. Kajti tisti trenutek Američani niso vedeli, kaj bi z njima, razen tega, da se opazi neka navzočnost Združenih držav. Ne manj, toda nikakor ne več od tega. Odkar je začelo grmeti in topotati na Bližnjem vzhodu in v arabskem svetu, v ameriški politiki ni več čutiti prejšnje, resnične ali ne,... Več

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    24. 2. 2011  |  Mladina 8  |  Kolumna

    Opravičilo in izgovor

    Poslušam nedavno tujca, ki je želel reči nekaj lepega o Sloveniji in je začel s tem, da je to majhna dežela, ampak prijetna in urejena. Obstal sem. Tujec, ki je tako menil, je bil Avstrijec. Očitno je govoril z višine svoje lastne predstave o sebi in nas. Popolnoma naravno verjame, da govori iz velike države. Zadeva je, kakor me uči moje lastno življenje, zelo preprosta. Več

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    10. 2. 2011  |  Mladina 6  |  Kolumna

    naveličanost in naveličanosti

    Bralec bi mi moral odpustiti, ker bom o veličastnih dogodkih na trgu Tahrir govoril kot o predstavi v lutkovnem gledališču. Sicer pa ne bi smelo biti zamere, saj je lutkovno gledališče, ko je najboljše, tudi izredna umetnost. Želel bi poudariti v tej primerjavi le to, da lutkovno predstavo vodijo nevidne roke igralca, na trgu Tahrir pa je takšnih rok več, čutimo jih ves čas, ostale pa so skrite. Več

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    27. 1. 2011  |  Mladina 4  |  Kolumna

    Od Rakoczyjev do Nagya, pa še Orbana

    S pojmom Evrope, še zlasti pa Srednje Evrope, sem imel težave od otroštva. Kje je in kaj pomeni? Vsi so se v Evropi vedno imeli za Evropejce, razen Angležev. Ti so to bili in niso. Zdaj nekakšno skupno politiko v diplomaciji vodi Angležinja, a nihče resnično ne čuti, da vodi skupno politiko. Kakšna naj bi bila? Milan Kundera najbrž najgloblje čuti pasti in nedoslednosti, ko gre za Evropo. Več

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    13. 1. 2011  |  Mladina 2  |  Kolumna

    Demokracija proti demokraciji

    Če nimaš nič slabega za bregom, povej o sebi vse, se glasi neizgovorjena, a logična misel o tem, kar se ustvarja v temeljih evropske, ameriške in verjetno tudi japonske demokracije. Živimo v času, ko se ideje ne skrivajo dolgo - geslo je vendarle transparentnost -, in tako so kot najnovejši izum varnostnih možganov (varnost je ena od poglavitnih dejavnosti v politiki omenjenih nacij) med prizadevanji v boju... Več

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    22. 12. 2010  |  Mladina 51  |  Kolumna

    Sprejemljivi zavezniki

    Resnica po navadi ni popolnoma prijetna in resnica potrebuje čas. Navadili smo se že, da v njene najmanj prijetne plati dobimo vpogled nekoliko pozneje, rekel bi, da zamudo navadno merimo v letih. Albanci, govorim o tistem delu njihovega narodnega telesa, s katerim smo bili razmeroma dobro seznanjeni v jugoslovanskih časih, so bili v tem balkanskem prostoru vedno malo znani. Več

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    16. 12. 2010  |  Mladina 50  |  Kolumna

    V senci Harryja Hopkinsa

    Zgodilo se mi je, da sem se za hip počutil osramočenega. Pred dvema tednoma sem tu napisal, da bi bili mi Slovenci popolnoma neprepoznavni, če ne bi dobili črnega župana, o čemer je naenkrat pisal ves svet. Seveda je po tem prišla poplava tajnih dokumentov, za kar ima zasluge WikiLeaks, in glej ga, med temi dokumenti ameriške diplomacije jih je tudi nekaj, ki se zelo naravnost ukvarjajo s Slovenijo. Več

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    2. 12. 2010  |  Mladina 48  |  Kolumna

    Predrznosti neprepoznavnosti

    Nedavno smo imeli občinske volitve in v našem prekrasnem obmorskem mestu je bil za župana izvoljen Afričan. Majakovski je nekoč napisal pesem o Puškinu, ki ga je kot vsi Rusi, tudi tisti avantgardni, ljubil, in je v pesmi z občudovanjem vzkliknil: Afričan! Puškin je bil, kot vemo, potomec Afričana v tretjem kolenu. Slovenija se zaradi te izvolitve, h kateri so, kot se sliši, z glasovi precej pripomogli tamkajšnji... Več

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    18. 11. 2010  |  Mladina 46  |  Kolumna

    In vendar je črnec ...

    Če bi se človek moral pokesati za navdušenje, ki ga niso popolnoma uničila poznejša dejstva, potem bi to moral storiti zdaj, po ameriških kongresnih in guvernerskih volitvah. Še zlasti, ker še vedno mislimo, da dogodki takšne moči v Združenih državah usodno vplivajo na nas druge. Pred dvema letoma sem bil tako navdušen nad zmago Baracka Obame, da sem o tem s prekipevajočimi čustvi javno govoril in pisal. Več

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    4. 11. 2010  |  Mladina 44  |  Kolumna

    Ali se je bati Nemcev

    Kako človeku v Evropi sploh more priti na misel to vprašanje ali celo vzklik nenadnega strahu. Z Nemci ali vso Nemčijo, zdaj spet združeno, živimo v velikem miru več kot pol stoletja. Strahovi tistih zadnjih rušilnih časov, ko se je Evropa proti Nemcem borila za goli obstanek, so se pri novih generacijah že davno izgubili. Celo to lahko mirno rečemo, in res nas večina tako tudi misli: če je na naši celini karkoli... Več

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    7. 10. 2010  |  Mladina 40  |  Kolumna

    Preveč se potepajo, kam jih postaviti

    Sta dve vrsti ljudi, ki smo jim zavestno spremenili ime: črnci in Cigani. Uporabil sem imeni, ki sta se držali dolgo in se odločno spremenili, a sem to storil zaradi zgodovinskega opisa, ne zaradi odpora do spremembe imena. Ko so se v šestdesetih letih prejšnjega stoletja izboljšale razmere za črni del Amerike, so se tudi sami Afroameričani najraje imenovali tako, kot je zgodovinsko najstvarnejše. Več

  • Jurij Gustinčič

    Juruij Gustinčič

    23. 9. 2010  |  Mladina 38  |  Kolumna

    Generalova prestrašena prošnja

    Ne pride mi na misel, da bi kakega poveljnika armade razglasil za strahopetneža. To v tem primeru ni mogoče. Generali že zaradi svojega poklica ne morejo biti strahopetni. Menim, da niti ne morejo imeti nagnjenja k dejanjem, ki se rodijo iz takega občutka. Kadar podvomimo o duševnem stanju znanega poveljnika, moramo iti globlje. Nedavno je zadrto pobožni protestantski duhovnik na Floridi objavil namero, da na dan... Več

  • Tujec pri vratih

    Naš odnos do tujca je čuden in ni popolnoma razumljiv. Smo vljudni, ko ga spoznamo. Do tistega iz bogatejših zahodnih dežel vedno bolj kot do tistega od drugod. V Evropi veljamo za kraj, kjer srečate najmanj Azijcev in še manj Afričanov. Naravnost neverjetno je, kako se nam je posrečilo, da smo v takšni množini ostali beli. Saj z Židi ni bilo nič drugače. Več