• Borka

    29. 11. 2019  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Plošča  Za naročnike

    DJ Shadow: Our Pathetic Age

    DJ Shadow se je precej zgodaj v karieri ujel v lastno past. Njegov prvenec, ki je bil mišljen kot eksperiment, vaja v tehniki ali preprosto odvod, je postal tako nepričakovano uspešen, da ga je popolnoma popredalčkal v ne čisto pravi oddelek. Leta 1996 izdana plošča Endtroducing do danes pomeni enega najpomembnejših prelomov in spomenikov ne le tehniki, ampak estetski paradigmi in celo ideološki plati semplanja. Nastal je kot čisti kolaž gradiva, ki ga je Shadow mukotrpno rezal in lepil z vinilk nepreglednega izvora. Bil je mejnik fenomena »zvokoplenjenja« (plunderphonics). Več

  • Marcel Štefančič jr.

    29. 11. 2019  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Animateka

    Ko mali Jakob ostane sam doma, na svoje veliko presenečenje – no, na svojo veliko grozo – ugotovi, da bodo v parku, ki se razteza v predmestju Rige, postavili nebotičnik, ki bo kakopak vse spremenil. Ljudje se bodo odselili, kapital bo vse preoral in prekopal (okej, “renoviral” in “izboljšal”), skupnosti, v kateri se vsi poznajo, bo konec. Sosesko čaka gentrifikacija, ki jo skuša Jakob s sestrično Mimi in govorečimi – še kako čutečimi – psi preprečiti. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    29. 11. 2019  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Ledeno kraljestvo II

    Ledeno kraljestvo je bilo tako velik hit, da so ga prelevili v videoigrice, igrače, broadwayski mjuzikl in atrakcijo v tematskih parkih, a pričakovali bi, da ga bodo prelevili kar v tematski park – Ledeno kraljestvo je namreč samo na velikih platnih pridelalo 1.27 milijarde dolarjev. Večjega animiranega hita zgodovina ne pomni. Disney je že z originalom zaslužil toliko, da mu nadaljevanja sploh ne bi bilo treba posneti, a ga je – in ga okrasil s štiklom Into the Unknown. Po naše: V neznano. Kar je fake news – Ledeno kraljestvo II je potovanje v že znano. Princesi, sestri Elza in Ana, Krištof, snežak Olaf in jelen Sven – vsi nekaj let starejši – iz kraljestva odpotujejo v “začarani” gozd (Enchanted Forest), kjer naj bi koreninile Elzine “čarobne” moči, toda gozd, v katerem živijo mirna, naivna, ljubka, ustrežljiva bitja, še najbolj spominja na eksotične kolonije, v katere se je v Disneyjevih stripih pustolovsko odpravljal Jaka Racman in tam potem odkrival “primitivna” ljudstva, ki svojih “čarobnih” moči – svojih zlatih zakladov – niso potrebovala, zato so jih z veseljem prepuščala zavojevalcem, ki so tako zlahka dokapitalizirali, opolnomočili in rešili svoje kraljestvo. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    29. 11. 2019  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Parazit

    Korejski Parazit, zmagovalec letošnjega festivala v Cannesu, se dogaja v kapitalizmu. V svetu strašne ekonomske neenakosti. V svetu dirke navzdol. V svetu, v katerem je malo zmagovalcev in veliko poražencev. Je kaj bolj distopičnega od kapitalizma? Ne. In v tem distopičnem svetu – svetu strašne ekonomske neenakosti, dirke navzdol in zmagovalcev – se dogaja Parazit, ki ga je posnel veliki Bong Joon-ho, avtor sodobnih klasik, kot so Spomini na umor, Gostitelj, Mati, Okja in Ledeni vlak. Če ste jih videli, potem veste, da vas čaka nekaj nepredvidljivega, lucidnega, temeljitega, kinetičnega in alternativnega, distopičnega. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    29. 11. 2019  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Kraljestvo severnega jelenčka

    Ko se severni jelenček skoti, ima pet minut, da se postavi na tace, pet minut, da shodi, in pet minut, da steče in splava. Okrog njega so ledeni arktični mraz, podnebne spremembe in plenilci, od medvedov in žeruhov do volkov. In ta “primarna” scena se mu potem ponavlja vse življenje – vsak dan, vsako uro, vsak trenutek. Ajlo je tak severni jelenček, Kraljestvo severnega jelenčka – “naravni” film v slogu Davida Attenborougha – pa spremlja prvo leto njegovega življenja, toda ne na animiran način, temveč v živo, kar seveda pomeni, da se tudi vsi macbethovski trenutki “življenjskega kroga” zgodijo v živo. Severni jeleni, z Ajlom vred, so neukročeni – volkovi pa tudi. Tako kot severni jeleni ne vedo, da bi morali vleči Božičkove sani, volkovi ne vedo, da bodo tole gledali tudi mali vegetarijančki. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    29. 11. 2019  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Jaz sem Frenk

    “Slovence je treba enkrat za zmeraj razdelit. Vse levičarje je treba preselit na sever, vse desničarje na jug. Vmes pa kitajski zid. Ljubljana pa žal – po berlinskem vzoru. Zahodna in vzhodna. Nobene sprave ne rabmo – sam kitajski zid,” pravi Frenk (Janez Škof). Pravkar se je vrnil iz tujine, zato mu je vse jasno, zato hoče imeti o vsem svoj prav in zato je poln modrosti. Če ne dahne: “Danes niti nogometna žoga nima več duše.” Potem dahne: “Delo je generično bistvo človeka.” V Izraelu je živel v kibucu, a je odšel, ker so ga privatizirali. “Kibuc, to je matična celica komunizma!” V Izrael je odšel zato, da bi lahko še naprej živel v socializmu – v preteklosti. Ko se vrne v Tržič, izvemo, da je njegov oče zafural Peko, umrl pa “na vrhuncu” (očitno sredi fuka z najstnico za 100 evrov), in da njegov brat (Valter Dragan) – tranzicijski profiter z “veliko prazno hišo” in lepo zadeto ženo (Katarina Čas) – izkorišča “nevidno” delovno silo. Ja, tako kot v Šmidovi Anini proviziji, Košakovem Stanju šoka in Möderndorferjevem Infernu se tu zgrnejo vse topike s časopisnih naslovnic: privatizacija, stečajni upravitelj, ki nič ne more, agencije za zaposlovanje, neplačevanje nadur in socialnih prispevkov, “banda lopovska”, ki je “vse zajebala”, celo “dokument, ki lahko ogrozi eno močno politično opcijo”. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    29. 11. 2019  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Zgodbe iz kostanjevih gozdov

    Kdor je bral Sonete nesreče, ve, da je Prešeren v verzih “Življenje ječa, čas v nji rabelj hudi, skrb vsak dan mu pomlájena nevesta, trpljenje in obup mu hlapca zvesta,” ustvaril vtis negibnosti, mrtvosti, paraliziranosti. Kako je to storil, pa je pred mnogimi leti, tam nekje v sedemdesetih, v reviji Jezik in slovstvo pojasnil profesor Silvo Fatur: tako, da ni uporabljal glagolov! Ti verzi so brez glagolov. Zgodbe iz kostanjevih gozdov, ki so na Festivalu slovenskega filma pobrale 11 vesen (rekord!), so film brez glagolov. Kadri so dolgi, počasni, tišine so dolge, mučne, atmosfera je težka, mrka, depresivna, jesensko listje odpada, ceste so prazne, makadamske, hiše – kmečke, ruralne – so postarane, zaraščene, utrujene, sobe so mračne, skromne, asketske, hodniki so hladni, pusti. Gregor Božič ustvari vtis negibnosti, mrtvosti, paraliziranosti, a ne brez razloga: film, ki izgleda tako, kot da bi Vojko Duletič posnel Povest o dobrih ljudeh, se dogaja v Benečiji, ki je po II. svetovni vojni obtičala. Več

  • Bernard Nežmah

    29. 11. 2019  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Johann Wolfgang Brügel Stalin in Hitler: Pakt proti Evropi

    Glavnina zapisov izhaja iz časov med letoma 1939 in 1941 ter predstavlja vrsto pogajanj med Moskvo in Berlinom. Ko so Sovjeti denimo zavzeli vso Litvo, so nacisti protestirali, da tudi njim pripada del, nakar so se leta dogovarjali o denarni in materialni kompenzaciji, zraven katere pa so nemški diplomati dosegli, da boljševiki niso nacionalizirali lastnine tamkajšnje nemške manjšine. Pomenljivi so odlomki iz sovjetskih časnikov, ki so v nekem obdobju opustili protinacistično retoriko. Še več, komunistični tisk v okupirani Franciji je nemško zmago opisal kot največji poraz francoskih imperialistov. Stalinove koncesije Hitlerju so segle celo do izročanja nemških emigrantov in Judov v roke SS! Nemških koncesij Stalinu na račun komunističnih partij okupirane Evrope delo ne omenja. A onkraj moralnih vprašanj knjiga odstira pletenje tesnih medosebnih vezi: Stalin pošlje Ribbentropu brzojavno čestitko za rojstni dan, Ribbentrop prosi Molotova, da mu ob obisku prinese še Stalinov portret, Mikojan podari krzno Ribbentropovi ženi, še dan pred nemškim napadom na SZ Molotov prijateljsko kramlja z nemškim ambasadorjem … Več

  • Matej Bogataj

    29. 11. 2019  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Milan Petek Levokov: Kdo se še boji Anne Riesman?

    »Kratki roman o nekem zločinu in pozabi«, kot se glasi podnaslov, se samo po dogajalnem kraju loči od pisanja nobelovca Patricka Modiana. Ta se ukvarja z izginulimi s pariških ulic in iz kavarn, kjer so pustili šibko sled in se naselili le v spomin pripovedovalca, ki zdaj poskuša rekonstruirati njihovo zgodbo in jih iztrgati pozabi. Levokov pa je zgodbo postavil nekam blizu bregov Drave in v gozd ob zaselek, kjer se med gobarjenjem sprašuje, kje natančno je grob naslovne junakinje. Več

  • Izak Košir

    29. 11. 2019  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Dogodki

    Animateka 2019

    Letos bo v Ljubljani že šestnajstič potekal mednarodni festival animiranega filma. Animateka bo na ogled v Kinodvoru, Kinoteki in Stari mestni elektrarni. Sklopov bo veliko, od kratkih filmov do nagrajenih celovečernih. Poleg filmov za odrasle bodo tudi tokrat na sporedu filmi za otroke, ki bodo premišljeno označeni s starostnimi oznakami, da bodo starši vedeli, koliko starim otrokom so namenjeni. Celoten urnik in program tujih ter domačih animiranih filmov si lahko ogledate na spletni strani www.animateka.si. Več