• IK, STA

    8. 1. 2019  |  Svet

    Pretepli enega od vodij skrajne desnice

    Na ulicah Bremna so napadli in močno pretepli tamkajšnjega vodjo desničarske stranke Alternativa za Nemčijo (AfD) Franka Magnitza. Zaradi hujših poškodb se zdaj zdravi v bolnišnici, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Več

  • Uredništvo

    7. 1. 2019  |  Svet

    "Če bi bile volitve danes, bi dobil 99-odstotno podporo"

    »Če bi bile volitve danes, bi dobil 99-odstotno podporo,« je časniku Delo zaupal Aleksander Čeferin, saj so delegati Uefe, torej predsedniki 55 nacionalnih nogometnih zvez, očitno zadovoljni z delom 51-letnega odvetnika iz Grosuplja v »prvem« mandatu. Prihodnji mesec mu bo namreč potekel mandat. Več

  • IK, STA

    7. 1. 2019  |  Svet

    Vse več Američanov se želi preseliti v tujino

    Anketa inštituta Gallup je ugotovila, da se je v letih 2017 in 2018 želelo preseliti v tujino 16 odstotkov Američanov, pri čemer je najbolj priljubljena Kanada. Povprečna želja po izselitvi je bila doslej najvišja v osmih letih vlade republikanca Georga Busha mlajšega, in sicer si je odhoda želelo 11 odstotkov Američanov. Več

  • Manfred Dworschak

    4. 1. 2019  |  Mladina 1  |  Svet

    Napad na resničnost

    Iskreno se lahko vprašamo, kdo temu sploh še lahko sledi. Alternativa za Nemčijo hujska z neprikritimi lažmi proti pravno nezavezujočemu dogovoru OZN o migracijah in ga označuje za tajni program preseljevanja. Skrajno desni krogi fantazirajo celo o izkoreninjenju, saj se to preprosto prelepo ujema z zloglasno blodnjo o »zamenjavi prebivalstva«, zaradi katere se privrženci trmasto razburjajo že leta. Več

  • Darja Kocbek

    17. 12. 2018  |  Svet

    Še vedno bodo tiskali poceni evre za premožne

    Evropska centralna banka (ECB) je odločila, da bo z letom 2019 ukinila program za odkup obveznic, prek katerega je od marca 2015 dala na trg za 2600 milijard sveže natisnjenih evrov, so sporočili v četrtek po zadnji seji sveta guvernerjev v letošnjem letu. Koliko denarja je 2600 milijard dejansko, si ni lahko predstavljati, na spletni strani Deutsche Welle piše Hardy Graupner. Ta predstava najbrž ni nič lažja ob vedenju, da bi z njim lahko pokrili stroške 12 tisoč ločitev zvezdniških zakonskih parov v ZDA ali bi dobili 30 milijard evrov obresti, če bi ga dali v banko z enoodstotno obrestno mero. Zaslužki špekulantov in premožnih, ki so od tega poceni denarja imeli največ koristi, so seveda bili neprimerno višji. Več

  • Darja Kocbek

    13. 12. 2018  |  Svet

    Brexit in nacionalizem

    Združeno kraljestvo je bilo do zdaj razdeljeno po razredih, regijah, rasah. Te delitve je prikrivala politična in gospodarska uspešnost. Zato se Angleži kot dominantni narod v Združenem kraljestvu ne znajo soočati z neuspehom in izgubo samozaupanja. Zdaj je glavno vprašanje, ali bodo poslanci parlamenta sprejeli predlog predsednice vlade Therese May za izstop iz EU oziroma brexit. Ne glede na to, kaj se bo zgodilo v prihodnjih tednih, rešitve splošne krize ne bo prineslo, v Independentu piše Patrick Cockburn. Nasprotno, ločitve, ki jih je brexit zaostril, se bodo samo še poglobile in postale bolj strupene. Na domačem političnem prizorišču bodo onemogočile razpravo o vsem drugem. Več

  • Darja Kocbek

    12. 12. 2018  |  Svet

    Ko gospod predsednik končno ugotovi, da so državljani jezni

    Francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je na položaju šele leto in pol, je Rumene jopiče končno priznal kot tisto, kar dejansko so: največja nevarnost zanj kot predsednika države. V ponedeljkovem televizijskem nagovoru je skušal svoje rojake pomiriti, ugotavlja Annika Joeres v die Zeit. Da so se pridni uradniki, upokojenci, ki živijo v skromnih razmerah, matere samohranilke končno pojavili v vidnem polju francoskega predsednika, da končno upošteva vse male ljudi, ki se dejansko prebijajo skozi življenje in imajo komajda še dovolj za preživetje, piše Andres Wysling v Neue Zürcher Zeitung. Macron je končno ugotovil, da so državljani jezni. Več

  • Darja Kocbek

    10. 12. 2018  |  Svet

    Naslednici Angele Merkel se ne mudi na položaj kanclerke

    Annegret Kramp-Karrenbauer, nova predsednica nemške krščansko-demokratske stranke (CDU), velja za bolj dostopno in odločno kot njena predhodnica Angela Merkel. Med vsemi tremi kandidati za nasledstvo Merklove na čelu stranke je v svoji kampanji najbolj poudarjala stranko. »Nikoli več se ne sme zgoditi, da bo vlada nekaj odločila, stranka pa bo potem lahko samo še imela na izbiro, da to sprejme ali ne,« je dejala. Zato mora biti na prvem mestu stranka, potem poslanska skupina in na koncu vlada. Alex Krämer z javne TV ARD na podlagi tega sklepa, da za Merklovo, ki ostaja kanclerka, ne bo lahka partnerica. Trditve, da je Annegret Kramp-Karrenbauer kopija Angele Merkel, so po mnenju mnogih v CDU zgrešene. Več

  • Staš Zgonik

    7. 12. 2018  |  Mladina 49  |  Svet

    Bojni načrt

    Izdajanje znanstvenih revij je pošastno dobičkonosen posel. Področje obvladuje peščica velikih založniških korporacij. »Večina od njih je med korporacijami z največjimi profitnimi stopnjami,« pravi Miro Pušnik, direktor Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani, ključne ustanove, ki skrbi za dostopnost znanstvenih člankov za slovenske raziskovalce. Večino člankov brezplačno napišejo znanstveniki, financirani z javnimi sredstvi. Za objavo članka morajo reviji (včasih) plačati, pri tem pa nanjo pogosto prenesti tudi vse materialne avtorske pravice. »Praktično celotna znanost je v lasti peščice zasebnih založb. To je strašljiv podatek,« svari Pušnik. Ko je članek v reviji objavljen, je treba za ogled v večini primerov plačati. Za ogled enega samega članka založbe zaračunavajo po nekaj deset evrov, letne naročnine za državne raziskovalne ustanove dosegajo milijone evrov. Slovenija na leto za naročnine na znanstvene revije odšteje skoraj štiri milijone evrov. Za primerjavo, celoten znesek, ki ga je Agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS) letos namenila za raziskovalne projekte, znaša 15 milijonov evrov. Več

  • Izak Košir

    30. 11. 2018  |  Mladina 48  |  Svet

    Krave brez rogov ...

    Državljanke in državljani Švice so pred nekaj dnevi na referendumu zavrnili pobudo za ohranjanje kravjih rogov. Volivke in volivci so z nekaj več kot polovico glasov zavrnili zamisel, naj kmetje, ki kravam rogov ne bodo odrezali, dobijo subvencijo. V Švici ima namreč le približno 10 odstotkov krav rogove, druge jih imajo odrezane ali pa jim sploh ne zrasejo. Pobudniki referenduma so se sklicevali na dostojanstvo živine in poudarjali, da gre za kruto prakso. Kmetje se raje odločajo za krave brez rogov, saj jih tako lahko več in varneje namestijo v hleve. Pobuda na švicarskem referendumu sicer ni pozivala k prepovedi rezanja rogov, temveč je terjala ustavno dopolnilo, ki bi bilo podlaga za subvencije kmetom, ki bi kravam rogove pustili, sredstva pa bi lahko denimo porabili za večje hleve. Več