Vojna proti ženskam

Pred dvajsetimi leti je Al Kaida napadla Ameriko. Dve ugrabljeni potniški letali sta zrušili Svetovni trgovinski center, tretje je treščilo v Pentagon, četrto je strmoglavilo v Pensilvaniji. Napadalcev je bilo devetnajst: petnajst jih je bilo iz Savdske Arabije, dva sta bila iz Združenih arabskih emiratov, po eden pa iz Libanona in Egipta. Nobeden ni bil iz Afganistana. Afganistan, »pokopališče imperijev« (britanskega, sovjetskega), ki so ga obvladovali talibi, je le gostil Al Kaido in njenega vodjo, Osamo bin Ladna. Toda Amerika je mesec kasneje napadla prav Afganistan. Pošljimo jih nazaj v kameno dobo, so vpili ameriški šovinisti.

Družba nadzora

Popolnoma jasno je, da tehnološki razvoj, algoritmi, piškotki, prepoznava obrazov, snemanje, analiziranje, strojno učenje, nagla rast različnih zbirk osebnih podatkov ožijo polje svobode, ožijo polje spoštovanja človekovih pravic, zasebnosti. Ravno zaradi tega so zahodne demokracije, ne pa recimo Kitajska, zelo stroge pri spoštovanju informacijske zasebnosti. Kar ni izrecno dovoljeno, je prepovedano. Veliko podatkov pomeni veliko moči in ta moč se tudi v demokratičnih družbah, spomnite se Edwarda Snowdna in ameriškega zakona o domovinski varnosti, lahko zlorabi.

Ostalina preteklosti

Pojdimo za hip nekaj desetletij v preteklost, v čas, ko je bil sedanji premier še mlad. Dejstva, da je kritika nevarna, se je zavedala tudi komunistična partija v socialistični Jugoslaviji, torej v državi z nedemokratičnim sistemom. Kazenski zakonik Jugoslavije (in Slovenije) je v svojem 133. členu, ljudsko poimenovanem verbalni delikt, predvideval, da se tisti, ki s pisano besedo, letakom, risbo, govorom ali kako drugače poziva ali ščuva k rušenju oblasti delavskega razreda in delovnih ljudi, ki skratka poziva k odporu proti odločitvi oblasti ali »ki s hudobnim namenom in neresnično prikazuje družbene in politične razmere«, kaznuje z zaporom od enega do desetih let.

Izdaja zamejstva

Požig Narodnega doma v Trstu velja za prvo veliko znamenje prezira in sovraštva, ki ga je do Slovencev gojil italijanski fašizem, leto kasneje pa je sledil še en naravnost okruten zločin – 19. marca so fašisti iz vlaka, ki je peljal proti Trstu, streljali na otroke med igro. Gre za prve otroške žrtve fašizma v Evropi.

Talibi z našimi puškami

Na sredini zgornje fotografije, narejene ob padcu Kabula, pozira talib. Oblečen je v svetlo rjava oblačila, v roki pa razkazuje kalašnikovko. Od kod jo je dobil? Zelo verjetno iz Slovenije. Kot nas je opozoril bralec, mož na fotografiji drži v rokah avtomatsko puško, kakršne smo nekoč proizvajali v Jugoslaviji, v Kragujevcu. Jugoslovanske kalašnikovke imajo v primerjavi z drugimi izvedenkami nekaj unikatnih značilnosti. Tam, kjer je talibova leva roka, imajo te puške tri zareze za zračenje, poleg tega imajo merek za streljanje s tromblonskimi minami, ki je na fotografiji preklopljen navzdol.

Na potezi ste, gospod minister

Mehanizem ISDS (Investor-state dispute settlement), ki je zapisan v številnih sporazumih o prosti trgovini, je pravni instrument, ki velikim korporacijam omogoča, da tožijo posamezno državo pred posebnimi tribunali, kadarkoli ocenjujejo, da je ta država sprejela zakonodajo, ki bi lahko škodila njihovim interesom. A veliki senat Sodišča Evropske unije je pretekli teden, 2. septembra, sprejel dokončno sodbo, da je raba tega mehanizma, ki je vključen tudi v mednarodno pogodbo o energetski listini (ECT – Energy Charter Treaty), v nasprotju z evropskim pravnim redom. Gre za pomemben korak, ki bi lahko omejil omenjene ekskluzivne pravice, ki ščitijo interese energetskih korporacij.

Mitja Okorn, režiser skrajne desnice?

Ob odprtju Blejskega strateškega foruma (BSF) so letos predvajali angleško različico promocijskega filma predsedovanja Slovenije Svetu EU, ki ga je po naročilu vladnega urada za komuniciranje (Ukom) pripravil Mitja Okorn. Za izdelavo filma je Ukom izpeljal evidenčni postopek javnega naročanja. Kot so pojasnili iz urada, so k oddaji ponudbe povabili Mitjo Okorna »kot najboljšega in edinega mednarodno uveljavljenega slovenskega režiserja«.

S škarjami nad protestnike

Prejšnjo soboto popoldne, ura je bila natanko 14.22, je v galerijo Kranjske hiše, ki stoji v starem mestnem jedru, vstopila ženska z velikimi vrtnimi škarjami. Napotila se je k razstavi fotoreporterja Luke Dakskoblerja Bolezen časa, ki je tam na ogled v sklopu novega, velikopoteznega fotografskega festivala Kranj Foto Fest, in zarezala v umetniška dela.

Kredibilnost medija je odvisna od sogovornikov, ki v njem nastopajo

Ko je v ponedeljek vrhovno sodišče razsodilo, da bo zavrnilo izdajo začasne odredbe, s katero je Slovenska tiskovna agencija (STA) oporekala vladni uredbi o delovanju agencije, pri čemer je vrhovno sodišče v izreku sodbe povedalo, da je uredba sicer popolnoma nepotrebna, saj dva zakona, sedmi protikoronski in zakon o STA, vladi oziroma državi jasno nalagata financiranje agencije na podlagi sprejetega poslovnega načrta v mesečnih zneskih, sta se v javnosti nemudoma pojavili dve interpretaciji. Interpretacija agencije, da je zdaj še enkrat, a tokrat od vrhovnega sodišča, povedano, da vlada mora mesečno financirati STA ( jim torej nakazovati denar), ter seveda interpretacija vlade oziroma šefa Ukoma Uroša Urbanije, da je sodišče zavrnilo zahtevo agencije. Obe trditvi seveda držita in v naslednjih urah oziroma dneh smo bili odvisni samo od tega, katera izmed strani bo svoje mnenje lahko bolj jasno povedala in prepričala več prebivalcev te države. Vmes se je zgodil še mediacijski postopek pri predsedniku republike, kjer se je Uroš Urbanija še enkrat zlagal, kako zelo si vlada želi, da bi STA normalno dobivala sredstva. Seveda, prišlo je tudi še eno pismo evropske komisije, ki je vlado spet opozorilo, naj neha izvajati pritisk na STA.

Z zvijačami proti pravici do splava

S prvim septembrom je v konservativnem Teksasu začel veljati zakon, ki prepoveduje splav, saj umetno prekinitev nosečnosti dovoljuje le še do šestega tedna nosečnosti, ko večina žensk sploh še ne ve, da je noseča. V ZDA je sicer pravica do splava od leta 1973 ustavna pravica.

Kako župnik poziva farane, naj vendarle podprejo cerkev

»Dejstvo je, da so župnije v času corone najbolj nastradale. Skoraj vse ustanove so dobile vsaj neka nadomestila, župnije pa nič. Od oktobra do velike noči ni bilo dohodka niti za elektriko, zato nismo mogli nič prihraniti za zvonove.« Tako v župnijskem oznanilu faranom trka na vest župnik iz Župnijskega urada sv. Vida iz Vidma pri Ptuju, ki je naročil izdelavo dveh zvonov. Pri tem zamolči, da je vsak verski uslužbenec RKC od oktobra lani do vključno junija letos na mesec brezpogojno prejemal 700 evrov temeljnega dohodka, za kar je bilo porabljenih približno pet milijonov evrov javnega denarja.

Sprenevedave obsodbe

Kdor je bil presenečen zaradi vdora Trohovih proticepilcev v studio TV Slovenija, živi v kakšnem drugem svetu. Pa ne zaradi Trohe in njegovih podpornikov, ne zaradi ljudi, ki trdijo, da covid-19 ne obstaja in da smo vsi poskusni zajčki farmacije in tehnoloških velikanov, ki s cepljenjem uvajajo omrežje 5G. Ne, vdor na TV Slovenija je neposredna posledica večletnega in sistematičnega rušenja ugleda osrednje slovenske medijske hiše, ki sta se ga lotila stranka SDS in Janez Janša.

N'toko

10. 9. 2021  |  Mladina 36  |  Žive meje

Svobodni v katastrofi

Da se bo virus jeseni vrnil, smo vedeli že dolgo. Pravzaprav imamo po dveh letih korone v Evropi že ponotranjen epidemiološki urnik: slabi zimski sliki sledijo ostri državni ukrepi zapiranja, da se lahko poleti zažene turistična sezona, nato pa s plaž tesnobno spremljamo rast okužb do začetka šole. In zdaj smo spet tu – september je čas vsakodnevnega paničnega naštevanja novih ukrepov in birokratskega kaosa, čas dolgih seznamov navodil, izjem, podpravil in podizjem. In medtem ko se prebijamo skozi vladne izreke in v njih iščemo cakice, s katerimi bi se izognili tej ali oni nevšečnosti, iznenada prileti krizno zaprtje javnega življenja. Čeprav iz naraščajočih številk vsi vemo, da prihaja izredno stanje, se prav do tistega trenutka obnašamo, kot da se bo vse nekako samo rešilo. In čeprav je prav vsota neukrepanj tista, ki neizogibno pelje v izredno stanje, smo povsem nemočni, da bi ravnali drugače. To je pač evropska strategija »življenja z virusom«.

dr. Bogomir Kovač

10. 9. 2021  |  Mladina 36  |  Ekonomija

Slovenija, na sporni strani EU

Blejski strateški forum (BSF) so leta 2021 ob predsedovanju EU želeli predstaviti kot »ponos slovenske diplomacije«. Organizacijsko je uspel, vsebinsko pa ne. BSF nikoli ni postal slovenski Davos. Začel je s prvo Janševo vlado in morda končuje kot rekviem njegove tretje. Letošnjo podobo BSF je krojila vedno večja polarizacija visoko spolitizirane EU. Sedanja slovenska politična oblast postaja del avtokratskih populističnih teženj dela Srednje in Vzhodne Evrope. Zato je BSF bolj kot na prihodnost Evrope spominjal na njeno preteklost. Želeno federalistično poglabljanje EU je za populistično jedro postsocialističnih članic sporno. Hkrati pa je njena širitev na zahodni Balkan za jedrni del stare EU iluzija. EU doživlja v desetletju kriz presenetljive obrate. Zahodna EU okoli Nemčije krepi socialistične rešitve z zeleno agendo in socialno vzdržnostjo. Višegrajska skupina z Madžarsko in Poljsko gradi ksenofobni vzhodni neoliberalni kapitalizem. Desničarski populizem je njuna ločnica in povezovalka hkrati.

Heni Erceg

10. 9. 2021  |  Mladina 36  |  Hrvaška

Evangelij po orožju

Eh, če bi imel Jezus takšno spremstvo, kam vse bi prišel. Brez dvoma ga brezbožneži ne bi bili pribili na križ, če bi imel na razpolago helikopterje, neprebojni jopič in oboroženo spremstvo. Z vsem tem sta se pred celotno regijo in svetom »junaško« postavljala metropolit srbske pravoslavne cerkve Porfirij in njegovo popovsko spremstvo, ki sta za sveti kraj ustoličenja novega črnogorsko-primorskega metropolita Joanikija izbrala Cetinje. Natanko tisto starodavno mesto, znano po antifašizmu, ki je bilo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja središče množičnega odpora proti velikosrbskemu nacionalizmu in vojaškemu pohodu Miloševićeve Srbije na Hrvaško in Bosno.

Kdo bo ustavil mučenje migrantov na Balkanu?

Pred dnevi je varuh človekovih pravic Peter Svetina objavil poročilo o delovanju urada na področju človekovih pravic migrantov na mejah, ki ga je v sklopu mednarodnega projekta mreže varuhov pripravljal zadnji dve leti. V njem je razkril, da pred ustavnim sodiščem izpodbija ustavnost meddržavnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško, v skladu s katerim slovenska policija po hitrem postopku na Hrvaško vrača neželene tujce, ki se znajdejo na meji.

As asov

Njegov obraz je bil dogodek, celo spektakel: nasmeh, s katerim je delal čudeže (kot Fernandel), močne, polne ustnice (kot Sophia Loren), izzivalen, barabinski pogled (kot Steve McQueen), skrivenčen nos – kot da je ravno prišel z avdicije za boksarski film. Kar pa naj vas nikar ne zavede: v mladosti je bil prav to – boksar. Profi. Njegov obraz je bil rojen za film, boste rekli. Film se mu ni mogel upreti, bi dodali. A bi se zmotili. Film se mu je najprej uprl. Ne, ni bil samoumeven – etabliranim filmarjem se ni zdel dogodek. Najprej je nastopil v filmu, iz katerega so ga potem izrezali, nato pa v filmu, ki ga sploh niso prikazali. Marcel Carné, tedaj že legenda, ga je testiral za vlogo v Goljufih (Les tricheurs, 1958), a jo je raje dal igralcu, za katerega nismo nikoli več slišali, njemu, manj perspektivnemu, pa je namenil manjšo vlogo.

Človek, ki je videl v drobovje tega sveta

Na prelomu iz 19. stoletja v 20. je imel 17 let, odraščal je v izredno turbulentnih časih, svet se je hitro spreminjal, začela se je tako imenovana modernizacija, ki pa je bila za 20. stoletje dvorezni meč – hkrati spodbudna in pogubna. Mladeniča je vodila neizmerljiva želja po pravičnosti, v zaostrenih družbenih razmerah pa je postal upornik. Ni sprejemal represivnih norm, ki so teptale človekovo dostojanstvo in svobodo.