Depresivni? Ali zgolj žalostni?

Z začetkom tega desetletja se je poleg pandemije bolezni covid-19 razširila še ena: pandemija težav v duševnem zdravju. Število izdanih receptov za antidepresive se je po letu 2008 marsikje podvojilo, občutno je narasla stopnja simptomov težav v duševnem zdravju in še vedno raste. Posebej veliko težav je opaziti med mladimi – vsaj v večini razvitega sveta otroci in mladostniki veliko pogosteje poročajo o doživljanju neprijetnih čustev, kot so še pred desetletjem in več. Podatki ustvarjajo vtis, da se je izrazito povečala tudi pojavnost motenj hranjenja, anksioznosti, depresije in bipolarne motnje.

Slab začetek predvolilne kampanje

Vladimir Prebilič se je že z napovedjo kandidature v Medvodah zapletel v spor z zaposlenimi v kabinetu nekdanjega predsednika republike Danila Türka, saj je trdil, da je bil njegov svetovalec, nekdanji člani kabineta pa to odločno zanikajo.

Pravi dedec Uroš

Ni mogoče mimo dejstva, da je POP TV v času vladavine SDS svoje novinarske naloge opravljala z visoko družbeno zavzetostjo in ozaveščenjem, kako nevaren je trumpistični populizem janšizma. SDS in Janez Janša sta bila – že prej, v času vladavine pa še bolj – do POP TV neizmerno agresivna, grozili so in se hkrati dobrikali novim lastnikom, urednica POP TV Tjaša Slokar pa je bila deležna grobih osebnih diskreditacij in diskvalifikacij, pri katerih se je vsakemu normalnemu državljanu lahko le obračal želodec. In prav drža POP TV je ob naskoku SDS na nacionalno javno televizijo marsikateri gledalki in gledalcu dala misliti: se sploh še splača braniti javno televizijo, je po vsem, kar so javnemu mediju naredili, tega mrtveca še mogoče oživiti ali se je treba sprijazniti, da bo postala javna televizija obroben medij, zanašali pa se bomo lahko na komercialne projekte, kot je POP TV, kjer so vseeno bolje zaščiteni pred politiko kot RTV Slovenija, hkrati pa več kot zadovoljivo profesionalni?

Vlado Miheljak

15. 7. 2022  |  Mladina 28  |  Dva leva

Ona ve?

Je čas vojne. In je čas kislih kumaric. Tokratne predsedniške volitve sovpadajo z obojim. Z vojno, ne le rusko-ukrajinsko, ampak tudi in predvsem domačo politično, ter s časom vlaganja kumaric. A državljankam in državljanom, volivkam in volivcem bo marsikaj prizaneseno, ker bodo vse troje (politično vojno, kisle kumarice in predsedniške volitve) prešpricali ali ležerno spremljali zaradi dopustov, manjše poletne privezanosti na ekrane v času, ko po Dalmaciji pred prikolicami obračajo meso na žaru; pa tudi zaradi politične katarze, ki smo jo doživeli na državnozborskih volitvah in po njih. A vendar, tisti, ki smo politični džankiji, spremljamo tudi predsedniško tekmo in nam je mar, čeprav sam izid ne bo usoden, kot je bil aprilski. Zato pa bo predvsem precej več zabave in naslajanja ter manj neracionalnih političnih strasti.

Manj žice, več humanosti?

Še lani ob tem času je tedanji notranji minister Aleš Hojs naročil in septembra je policija nabavila dodatnih 50 kilometrov rezilne žice, vrednih 5,4 milijona, nekaj mesecev in ene parlamentarne volitve kasneje pa so se pod vodstvom njegove naslednice Tatjane Bobnar tehnične ovire na meji s Hrvaško začele odstranjevati. Tako kot se je rezilna žica novembra 2015 začela postavljati, s fototerminom za medije, se je pred dnevi začela odstranjevati.

Je ameriški velikan lobiral tudi v Sloveniji?

Nekdanji lobist Uberja Mark MacGann je britanskemu časniku The Guardian razkril na tisoče zaupnih datotek podjetja. Tako imenovani Uberjevi dokumenti so zbirka več kot 124 tisoč dokumentov, med katerimi je 83 tisoč elektronskih sporočil in tisoč drugih dokumentov, ki razkrivajo, da je podjetje od leta 2013 do 2017 pod vodstvom Travisa Kalanicka z lobiranjem in oglaševanjem, ki ga je stalo okoli 89 milijonov evrov na leto, novačilo sebi naklonjene politike in z njihovo pomočjo poseglo v evropsko taksistično panogo.

Podnevi ne manj kot 25 °C

Vlada je prejšnji teden sprejela sklep, da se prostori v stavbah javne uprave med delovnim časom podnevi ne hladijo na temperaturo, nižjo od 25 °C, od 18. do 7. ure zjutraj pa ne na manj kot 28 °C. To pravilo, torej ohladitev na največ 28 °C, velja tudi za konec tedna in za praznike. Objavila je še poziv, naj se prostori organov ne ogrevajo na temperaturo zraka, višjo od 20 °C.

Leti, ne leti, morda leti

Deutsche Lufthansa, Swiss International Air Lines, Brussels Airlines, Flydubai, Air Serbia, Air Montenegro, Turkish Airlines, EasyJet, Wizz Air in LOT Polish Airlines so letalske družbe, med katere bo ministrstvo za gospodarstvo razdelilo 1,825 milijona evrov, da bodo opravljale polete iz Slovenije.

Večjo suverenost ljudstvu

Vžigalice v skupni vrednosti približno 7000 evrov. Če vemo, da škatlica stane od nekaj centov do štiri evre za tiste bolj sofisticirane, s katerimi si prižigamo cigare, si lahko približno izračunamo, koliko vžigalic je za to vsoto pristalo v impresivnem projektu Tine Kolenik: približno milijon. Kostumografka, vizualna umetnica, docentka kostumografije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo ter polovica umetniškega tandema Eclipse, ki ga sestavljata skupaj z ilustratorko Samiro Kentrić in ki je v poznih devetdesetih buril duhove z za marsikoga kontroverznimi projekti, ki so prevpraševali spolnost in pornografijo, je štiri leta malodane živela sredi vžigalic, prinesenih z različnih koncev sveta: ležale so pod posteljo, po tleh kuhinje, dnevne sobe in spalnice, kjer je iz njih ustvarjala kostume kultnih vladarjev.

Se Klemen Jaklič podpisuje napačno?

V petek, 8. julija, je ustavno sodišče razsodilo, da je definicija zakona v družinskem zakoniku neustavna in diskriminatorna. Odklonilno ločeno mnenje je napisal Klemen Jaklič in ga seveda podpisal. A napačno. To počne že dlje časa.

Drugačen pogled na Zahod

Dr. Gladys Cecilia Hernandez Pedraza je namestnica direktorja in višja raziskovalka na oddelku za globalne finančne trende Centra za študije svetovnega gospodarstva (Centro de Investigaciones de la Economía Mundial – CIEM) v Havani na Kubi. Na Fakulteti za družbene vede je sodelovala na Mednarodni poletni šoli politične ekologije. Predstavila je »kubansko izkušnjo za trajnostno prihodnost« in še precej več.

dr. Bogomir Kovač

15. 7. 2022  |  Mladina 28  |  Ekonomija

Kriza srednjega razreda

Nedavno ekonomsko poročilo OECD o Sloveniji ostaja v ustaljenih okvirih tovrstnih poročil. Opisuje globalne krizne razmere, od stagnacije in inflacije do dolžniške krize. V ospredju so prelomna ukrajinsko-ruska vojna, energetska in prehranska kriza. Predpisana terapija pa je klasična, sistemske reforme, usklajenost stabilizacijskih in razvojnih politik, nova opozorila glede drugačnih tveganj. Novost je preskok od klasične metrike z BDP na razpoložljivi dohodek gospodinjstev. Blaginja ljudi je v inflacijskih razmerah pomembnejša od standardnih pogojev rasti države. Srednji sloj bo v novih razmerah vnovič nosil največje breme. Od tod že dobro desetletje vidimo vzpon populističnih strank. Neznosnosti Janševega desnega populizma smo se rešili, toda tudi levi ne prinaša odrešitve. Zato Golobovi vladi politični kapital kopni celo hitreje od ekonomskega.

Janko Lorenci

15. 7. 2022  |  Mladina 28  |  Kolumna

Ona, a katera?

V živahnem navalu na položaj predsednika države se mešajo ambicije strank in posameznikov, v glavnem kar izrazitih, kar je dobro. Med strankami imata možnost za zmago svoje kandidatke (kandidata) samo Gibanje Svoboda in SDS. Kdo bo končni zmagovalec, je še neodločeno.

Heni Erceg

15. 7. 2022  |  Mladina 28  |  Hrvaška

Zakleti stavbar

Ko prideš v Mostar, je, kot bi vstopil v časovni stroj, v čudežno zgodovino Bosne s prepletenimi kulturami in običaji, verskimi, posvetnimi, vse to na tesnem prostoru kamnitih uličic tik ob bregovih Neretve, neutrudne, silne reke, s katero se ne gre šaliti niti tam, kjer se zdi mirna in pohlevna. Njeni močni tokovi in vrtinci, nad katerimi se dviga mogočni Stari most, spomenik najvišje kategorije, kot da utelešajo ves mostarski nemir, jezo, etnično nestrpnost, tako žive in nevarne tudi še skoraj 30 let po vojni. Vojni, v kateri sta se spopadla HVO in Armada BiH in ki je imela nepredstavljive posledice, saj je mesto kot prispodobo raztrgane BiH razdelila na dva ločena, nespravljiva dela – vzhodni in zahodni.

Črkoljub, ki kljub digitalizaciji ohranja staro tiskarsko obrt

Ko se boste lepega dne sprehajali po stari Ljubljani – se spustili po slikoviti Križevniški ulici navzdol in zavili desno ali pa od Prešernovega trga korakali po promenadi ob Ljubljanici v smer Trnovega –, vas bo pot morda zanesla v prostor, na katerem piše tipoRenesansa. Studio za visoki tisk, kot se prostor uradno imenuje, na prvi pogled ni posebej opazen, razen da je v znameniti Zoisovi palači, a ko boste stopili v notranjost, se vam bo odprl nov svet. Stari tiskarski stroji, regali, polni tiskarskih črk, kamni z vklesanimi inicialkami, plakati in vizitke z različnimi estetskimi tipografijami, kupi papirja, pa še in še. Marsikaj, kar boste videli, je tudi naprodaj, saj je prostor studio in trgovina obenem. Nekje v prostoru sedi Marko Drpić in počne ... karkoli že. Morda je ravno sredi tiskanja vizitk, morda se pripravlja, da se bo odpeljal na drug konec Slovenije po odsluženo tiskarsko opremo (ljudje ga namreč pogosto kličejo, kadar prenavljajo prostore, kjer so imeli spravljeno tovrstno opremo, kajti vedo, da bi ga znala zanimati), morda se posveča kaligrafiji, saj si je nekdo zaželel posebno vabilo za poroko ali knjižno posvetilo, morda vodi delavnico tiskanja plakatov za otroke ...