Pravica do stavke

Zaposleni v vzgoji in izobraževanju že lep čas prosijo vlado in šolsko ministrstvo, da bi prisluhnila njihovim težavam, vendar vedno znova naletijo na gluha ušesa. Vladi se je sicer v času, ko je zavračala pogovore z njimi, z drugimi skupinami zaposlenih v javnem sektorju uspelo dogovoriti za znatno in trajno zvišanje plač – višje prejemke bodo imeli v policiji, vojski in zdravstvu. Zato je šolnikom zdaj prekipelo. V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz) napovedujejo splošno stavko, tej odločitvi v prid se je izreklo več kot 37 tisoč zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Stavka se bo začela v sredo, 9. marca, takrat bodo šole in vrtci zaprti, trajala bo, dokler vlada s šolniki ne sklene stavkovnega sporazuma.

Sužnji med nami

Dokumentarno-igrani film Janija Severja Ključ, ki so ga v sredo premierno predvajali v ljubljanskem Kinu Šiška, vas bo pretresel. Svojo zgodbo v njem pripoveduje ženska, ki je bila kmalu po dopolnjenem 18. letu prisiljena v prostitucijo. Ne, svojega telesa ni prodajala zato, ker bi si to sama želela, čeprav je svojim strankam zatrjevala, da je to seveda njena izbira, ker potrebuje denar za študij. V resnici je bila v to delo zmanipulirana in prisiljena, še več, bila je v sužnjelastniškem odnosu, brez vsakršnih pravic, povsem razčlovečena. To se ni zgodilo kje daleč, zgodilo se je tu, sredi Slovenije, čisto običajni mladi ženski. Stranke je morala sprejemati vsak dan med deveto zjutraj in peto popoldne, pogosto tudi pozno v noč, vse do jutra. Spala skoraj ni, tudi jedla skoraj ni, od zaslužka ji ni ostalo skoraj nič, vse je odnesel zvodnik.

Študenti v stiski

Med tiste, ki so posledice krize najbolj občutili, spadajo študenti, saj se jim je svet postavil na glavo ravno na pragu enega najvznemirljivejših obdobij v življenju. Z omejitvami gibanja, ustavitvijo javnega življenja, zahtevano medosebno razdaljo in poukom na daljavo so bili odrezani od izkušenj študentskega življenja, onemogočeni so jim bili prvi koraki v samostojnost. Številni zaradi posledic pandemije občutijo stiske, depresijo, tesnobo in imajo težave z duševnim zdravjem.

Zloraba podnebnega sklada

Sklad za podnebne spremembe, krajše podnebni sklad, je poseben proračunski sklad, katerega namen je določen v zakonu o varovanju okolja – to je »sofinanciranje ukrepov za blaženje in prilagajanje posledicam podnebnih sprememb«. V sklad se steka denar, ki ga država dobi s prodajo emisijskih kuponov podjetjem, katerih dejavnost povzroča izpuste toplogrednih plinov.

Boriti se s predsodki

Fairtrade kava v predragem lokalu v mestu. Psihoterapija, včasih prepozno. Bogati prijatelji, ki so pobegnili v Berlin ali København in pokroviteljsko komentirajo stanje države. Gentrifikacija. Prijatelji z ugodnostmi. Vlažne garsonjere, ki se oddajajo kot najemniška stanovanja. Zapleteni odnosi s starši, ki se starajo in zbolevajo. Otroci, ki se ne bi smeli zgoditi. Ekstazi in gram spida. Agresija. Zemljevid življenja nekega milenijca. Moškega na pragu tridesetih, ki je pesnik.

Strokovna šlamastika

Zavod Ars Ramovš, ki vsako leto prireja festival stare glasbe Seviqc v Brežicah, je ena od glasbenih ustanov, ki so na začetku leta izpadle iz štiriletnega programskega financiranja ministrstva za kulturo. Poleg njega so brez sredstev ostali še zasedba Laibach, metelkovski klub Gala hala in svetovno znana glasbeno-gledališka skupina Carmina Slovenica.

Janko Lorenci

4. 3. 2022  |  Mladina 9  |  Kolumna

In mir?

Putin je z agresijo, krvavim in nedopustnim početjem, zapravil vso verodostojnost in nemajhne simpatije tudi na Zahodu. Treba se ga je bati, pojavljajo se celo dvomi o njegovi prištevnosti.

Prodajanje megle

Ko iz ust Zdravka Počivalška, slovenskega gospodarskega ministra, ob spornih nabavah zaščitne opreme v zdravstvu priletijo besede: »Reševali smo človeška življenja,« ali ob zahtevkih po višjih zdravniških plačah: »Moramo ohraniti javno zdravstvo in preprečiti, da bi nam zdravniki uhajali na tuje!«, lahko samo predvidiš škodo, ki jo bo naredilo tako prodajanje megle.

Lani so cene nepremičnin v povprečju za 53 odstotkov presegale ravni iz leta 2015

Cene stanovanjskih nepremičnin se v Sloveniji nenehno zvišujejo zadnjih sedem let, zrasle so vsako četrtletje od konca leta 2015, kažejo statistični podatki. Konec tretjega četrtletja lani so cene v povprečju za 53 odstotkov presegale ravni iz leta 2015, v povprečju evrskega območja pa »le« za 36 odstotkov. Kaj se obeta – tudi če bo uveljavljena nakazana zaostritev pri stanovanjskem kreditiranju?

Maja Novak

4. 3. 2022  |  Mladina 9  |  Ihta

Ko se klišeji uresničijo

Na stara leta sem postala Bondovo dekle. Glejte me, kako v belih kopalkah vstajam iz morja! Natančneje: ker se je Cankarjeva založba odločila v zbirko Moderni klasiki uvrstiti Flemingov roman Moonraker, se mi je po dolgem času ponudila priložnost prevajati nekaj, kar bi tudi sicer brala – kakega deževnega popoldneva, na kavču, s skodelico kakava ob strani. Ali, zakaj ne, s kozarcem martinija.

dr. Bogomir Kovač

4. 3. 2022  |  Mladina 9  |  Ekonomija

Prelomnica

Ruski vojaški napad na Ukrajino kot suvereno državo je groba in nesprejemljiva kršitev vseh mednarodnih in civilizacijskih norm. Ogroža mir, življenje in blaginjo ljudi, njihove pravice in dostojanstvo. Razkriva avtoritarno naravo Putinove oblasti, protislovja njene politične mitologije. Rusija je primer iliberalne demokracije, v Ukrajini že desetletja vlada politični kaos z defektno demokracijo. Na obeh straneh se namesto mehkega demokratičnega preigravanja dogajajo umazane politične igre, pajdaški kapitalizem in klientelizem. Ruske izsiljene geopolitične rešitve so tvegana igra, ukrajinski nacionalizem in prozahodni fatalizem pa nevarna zabloda. ZDA in EU tod že dolgo prodajajo nevarno ideologijo, da je prihodnost vzhoda na zahodu. Soodgovornost obeh za to vojno je nedvoumna. Moskvo vodijo politični interesi, Washington predvsem ekonomski, pridobil bo Peking, izgubila EU. Neznosna lahkotnost Putinove agresije in evroatlantske protiruske histerije vodijo v svet brez izhoda. Največji poraženci so že zdaj običajni ljudje, civilisti in vojaki, žrtve večnih vojn političnih mesečnikov in poslovnih mafijašev.

Zelene mestne površine

Povsod, tudi pri urejanju javnega prostora, je prevladal neoliberalni miselni model s svojim geslom – trg bo uredil vse. Tako je med drugim posegel v urejanje mestnih javnih in zelenih površin. Urejena narava kot infrastruktura, ki naj služi sistemu in ustroju zabetoniranih mestnih struktur? »Seveda!« pravi dr. Maja Simoneti, krajinska arhitektka in urbanistka z dolgo prakso načrtovanja in proučevanja upravljanja mestnih zelenih površin. Že nekaj let je zaposlena na Inštitutu za politike prostora (IPoP), v nevladni, svetovalni in raziskovalni organizaciji, ki se ukvarja s trajnostnim urejanjem prostora. Pred tem je dolga leta službovala na Ljubljanskem urbanističnem zavodu, kjer je izdelovala prostorske načrte in strokovne podlage ter raziskovala za potrebe države in občin. Tako je vpeta v prizadevanja za celostno in strokovno urejanje javnih in posebej zelenih površin že več kot 30 let. Za svoje vztrajno in natančno strokovno delo je prejela več strokovnih nagrad, poznamo pa jo tudi po nekaterih študijah, kot je knjiga Mestne zelene površine iz leta 1997 pa knjiga o

Zahodno pristanišče

Malmö, tretje največje švedsko mesto, je slovenskemu občinstvu verjetno najbolj znano po nenavadni kombinaciji mosta in podvodnega predora, s katerima je prek morske ožine Öresund povezano z dansko prestolnico København. Športnim poznavalcem je Malmö znan tudi po nogometnem klubu, navdušencem nad sodobno arhitekturo pa gotovo po nenavadni stolpnici Turning Torso, ki jo je načrtoval sloviti španski arhitekt Santiago Calatrava. Manj znano je, da je mesto, ki je s približno 350 tisoč prebivalci le nekoliko večje od Ljubljane, eden od uspešnejših primerov trajnostne urbane revitalizacije v Evropi, ki pa je razkrila tudi zapletenost in pasti takih procesov.