Strahovlada

Avtokrati, nas uči zgodovina, s svojimi iluzijami o vsemoči prej ali slej prepričajo tudi sebe, začnejo gojiti kult osebnosti in postanejo nagnjeni k povzdigovanju svojega lika in dela. Ob tem seveda ne prenašajo kritikov, saj so popolnoma prepričani o svojem prav in o svoji genialnosti. O značilnosti diktatur – točno kdaj v njih zdrkne recimo demokracija – imajo politologi svoje razlage. Eden izmed bolj obstranskih, socioloških fenomenov ali opozorilnih znakov, da imamo pred seboj vladavino enega samega človeka, ki se na oblasti drži predvsem zaradi sejanja strahu, pa so tudi nenavadne, za racionalnega človeka smešne in včasih hudo poenostavljene rešitve in odločitve velikih voditeljev.

Koga bi izbrisali tokrat?

»Mogoče bi poleg rokavic spremljali tudi ostale statistično relevantne podatke, npr. nacionalnost, veroizpoved ipd., tako kot v večini drugih držav po svetu?« je 26. januarja na Twitterju zapisal predsednik vlade Janez Janša. Ta zajedljivi tvit je frcnil Statističnemu uradu RS in mu dal vedeti, da ga je s svojo objavo, od katere sta tedaj minili le dve uri, razjezil.

Kako se oblast vmešava v medije?

V ponedeljek, 3. aprila 2006, pride odgovorni urednik Jančič prvič k Delovi sobotni prilogi, na prvi sestanek z redakcijo. Tadeja Zupan Arsov zrihta kavo in rogljičke, vsi novinarji čakamo lepo postrojeni, Ervin nas vljudno predstavlja, Jančič sedi in nervozno kadi (takrat se je še kadilo v nekaterih pisarnah, na t. i. svobodnih ozemljih) ter komaj čaka, da prevzame besedo. V prvem stavku začne jecljajoče mešati, no, ene zamenjave so že bile, to ste videli, druge spremembe še bodo, z Dejanom sem nameraval po tem sestanku sesti in se zmeniti, da bi šel v Maribor, v dopisništvo, pokrivat lokalne volitve … Prilepi me na stol. O čem ta tip govori? Ervin skoči pokonci. Čakaj malo – kot odgovorni urednik si prvič prišel na obisk v to redakcijo in na prvem sestanku si nam prišel povedat, da nam boš razšraufal redakcijo, vpraša.

Grega Repovž

26. 2. 2021  |  Mladina 8  |  Uvodnik

Za! muzej osamosvojitve

Morda na straneh Mladine zveni res čudno – a Janeza Janšo in njegovo vlado je v nečem, kar smo doslej trdo zavračali, treba podpreti: namreč v nameri, da se postavi muzej osamosvojitve. Že ko so ugledni zgodovinarji pripravili posebno izdajo Mladine Osemdeseta, se je pokazalo, kako selektiven je naš spomin in kako so tudi najnatančnejšim kronistom iz glave ušla zgodovinska dejstva. Oziroma še natančneje rečeno: kako zlahka so jih politiki z desne strani slovenskega političnega pola zameglili, ko so nenehno ponavljali svoja alternativna oziroma potvorjena dejstva.

»V vladajočih vidim grdo podobo komunizma«

Dušan Merc je pisatelj, pa tudi nekdanji ravnatelj OŠ Prule, ki so ga decembra lani ponovno potrdili za predsednika Društva slovenskih pisateljev. Vodi ga od leta 2019, ko je predčasno odstopila prejšnja predsednica Aksinja Kermauner. Zaradi državotvorne vloge društva pri nastajanju slovenske države je bil Merc vključen v častni odbor za počastitev 30. obletnice osamosvojitve, a je društvo odstopilo od sodelovanja, pri tem pa javnosti poslalo pismo, v katerem člani upravnega odbora poudarjajo, da vlada Janeza Janše z omejevanjem svobode govora in dostopa do ustreznih informacij maje temelje demokracije in s tem ogroža tudi slovenske povezave z demokratično in svobodno Evropo.

Nazaj v socializem

Slovenijo bo v socializem prej pripeljal Janez Janša kot pa levica. Morda pa smo se že preselili nazaj v socializem.

»Lojalna sem idejam, ne političnim strankam«

Jana Javornik Skrbinšek, ki sicer živi in dela v Veliki Britaniji, se je v Slovenijo začasno vrnila zaradi službe. Prišla je z Univerze v Leedsu, sodeluje pa predvsem s švedsko univerzo v Stockholmu. V preteklosti smo jo poznali tudi kot urednico slovenskih poročil o človekovem razvoju. Javornikova je tudi ena od treh generalnih direktoric na ministrtvu za visoko šolstvo, ki jo je ministrica, skupaj z državnim sekretarjem Juretom Gašparičem, prejšnji teden brez pojasnil odpustila. Odpuščena je bila na podlagi določbe, ki vladi v prvem letu dovoljuje odpuščanje politično nekompatibilnih kadrov. Kakšni kadri so torej nekompatibilni?

Ob službo zaradi Thompsona

Srečko Đurov je bil pred kratkim razrešen s položaja načelnika Upravne enote Maribor. Razlog za razrešitev je, kot pravi, povsem jasen – odločitev za prepoved izvedbe koncerta spornega hrvaškega pevca Thompsona. Notranje ministrstvo pod vodstvom Aleša Hojsa je junija lani to prepoved odpravilo. V Janševi SDS Thompsonov nastop v Sloveniji soglasno podpirajo, in to čeprav so v Evropski uniji (EU) v preteklosti prepovedali več njegovih nastopov v Avstriji, Nemčiji in Švici. To dokazujejo odgovori Interpola Bern (Švica), Interpola Dunaj (Avstrija) in Interpola Wiesbaden (Nemčija), kjer so bili njegovi koncerti prepovedani zaradi možnosti izvrševanja kaznivih dejanj, povzročanja nasilja in kršitev javnega reda.

Starost pred ustavnimi sodniki

Da za nasmehi ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja ob napovedi, da bodo s »stimuliranjem« predčasnega upokojevanja delavcev z že izpolnjenimi osnovnimi oziroma minimalnimi pogoji za upokojitev, ki so ga seveda vnesli v enega od protikoronskih zakonov (kot da ne gre za temelj upokojitvene in zaposlitvene zakonodaje), dejansko stoji načrt, kako zaposliti člane koalicijskih strank in njihove sorodnike (veliko iz SDS, malo iz NSi, čisto malo iz SMC pa kakšnega sina ali vnuka iz DeSUS), se je izkazalo takoj januarja. Informativne izračune za posamezne delavce so na pokojninskem zavodu naročili le iz javne uprave, zlasti ministrstva so bila dejavna. Vodstva zasebnih podjetij, ki so si že tudi mela roke, ker se bodo brez resnih stroškov »znebila« delavcev, ki so sicer dali celotno življenjsko dobo podjetju, zdaj pa so zaradi prispevkov malce dražji, so se morala obrisati pod nosom. Hitro so ugotovila, da so predvidene odpravnine tako visoke, da je bolje, če delavce obdržijo na delovnih mestih. No, nesorazmerne odpravnine in s tem molk predčasno upokojenih si koalicija lahko privošči, saj bo strošek poravnan iz javnih sredstev, v zameno pa si je obetala zaposlitev svojih. Za to ni nobena cena previsoka.

Dilema prvega odmerka

Vsa trenutno odobrena cepiva proti koronavirusni bolezni zahtevajo cepljenje z dvema odmerkoma v razmiku nekaj tednov. Drugi odmerek naj bi telo spet spomnil na obrambo pred virusom in zagotovil močnejši imunski odziv ob morebitni izpostavljenosti.

Reševanje ministra P.

»Je Milan Krek že pojasnil, da se pravne osebe ne morejo okužiti, zato je logično, da so bile gostilne ves čas odprte za podjetja?« Tako je novinar Primož Cirman na twitterju strnil nadaljevanko, ki so jo na temo (ne) obratovanja gostinskih lokalov prejšnji teden uprizarjali odgovorni. Ponujena razlaga bi bila, če bi bila izrečena na kateri od uradnih novinarskih konferenc, povsem enako prepričljiva kot vse uradne razlage, bila pa bi manj žaljiva do javnosti, zlasti do gostincev.

Tviteraš na pogojni

Nekoč priljubljen avtomobilistični novinar in urednik Martin Česenj je zadnjih nekaj let širši javnosti znan predvsem po žaljivih in sovražno naravnanih tvitih. V njih je med drugim pozival k postrelitvi beguncev in »naslednikov komunističnih morilcev«, pogosto pa je obračunaval tudi z vsemi drugače mislečimi. Okrajno sodišče v Kopru mu je zdaj zaradi teh zapisov izreklo sodbo, s katero ga je obsodilo na pogojno šestmesečno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let.

Begunec, ki pomaga brezdomcem

Zgodba Mohameda al Buraia je zgodba o človeku, ki je izgubil tako rekoč vse, a mu je kljub temu uspelo ohraniti empatijo do vseh pomoči potrebnih in potisnjenih na rob. Sam pravi, da si želi vračati družbi, ki mu je omogočila varno in mirno življenje, zato deluje kot prostovoljec Rdečega križa pri Kraljih ulice. Tam, kdaj pa tudi na terenu, s prijateljem Tinetom vsak ponedeljek in četrtek brezdomcem zagotavljata osnovno zdravstveno oskrbo, najpogosteje čiščenje in povijanje ran, spet drugič pa se z njimi tudi samo preprosto – pogovarjata.

N'toko

26. 2. 2021  |  Mladina 8  |  Žive meje

Doba Karla Erjavca

Ponedeljek, 15. februarja 2021, se ne bo z ničimer zapisal v zgodovino. Mnogi so že po dveh tednih pozabili na antiklimaktičen zaključek sage o nezaupnici, na koalicijo KUL in nesojenega mandatarja Karla Erjavca. Ko boste brali to kolumno, bo ideja o premieru Erjavcu najbrž le še megleni spomin, neka čudna fantazija, za katero niste povsem prepričani, ali je sploh kdaj bila mišljena resno. »Predsednik vlade Kah’l … ta bi bila hecna!« A naj protijanševska Slovenija še tako hiti pozabljati svoje nerodno epizodo z večnim ministrom, je bila ideja o Erjavcu kot rešitelju države še do 15. februarja mišljena povsem resno. Mediji so ji namenjali tisoče prispevkov, politiki in intelektualci so zanjo zastavljali svoja imena, aktivisti so bili zanjo aretirani in oglobljeni. Tudi sam sem potihem držal pesti zanj. Preden torej preženemo travmo 15. februarja v kolektivno podzavest, se velja še enkrat zazreti vanjo in se vprašati, zakaj smo se znašli v ljubezenskem razmerju s Karlom. Sicer bomo morda kmalu spet v podobni zagati.

»Boljša ureditev od sedanje je ekosocializem«

V ljubljanskem projektnem prostoru Aksioma se je prejšnji teden začela serija javnih prireditev, na katerih se svetovno znani misleci pogovarjajo o žgočih vprašanjih, povezanih s posledicami brezbrižnosti do podnebne krize. Pogovori v duhu časa potekajo prek spleta in jih bodo enkrat na mesec pripravljali do novembra, vodi in kurira pa jih Marta Peirano, španska novinarka in pisateljica, ki se posveča temam, povezanim z odnosom med tehnologijo in močjo. Serija javnih razprav, imenovana (Re)programiranje – Strategije za samoregeneracijo, se je začela s pogovorom med Peiranovo in enim najpomembnejših avtorjev znanstvenofantastičnih romanov, ameriškim pisateljem Kimom Stanleyjem Robinsonom. New Yorker ga je okronal za »enega najpomembnejših političnih pisateljev, ki danes ustvarjajo v Ameriki«, v reviji L. A. Times Review of Books so zapisali, da je »zadnji veliki utopični vizionar«, The Atlantic pa je njegovo delo opisal kot »zlati standard realističnega, visoko pismenega znanstvenofantastičnega pisanja«.

Pisateljica, ki prevprašuje družbena razmerja moči 

Med fotografijami, ki so med nedavno zasedbo Avtonomne tovarne Rog preplavile splet, je bila tudi tista, na kateri Vesno Lemaić, pisateljico, aktivistko in sodelavko Roga (rojeno leta 1981), trpajo v marico. Ko so Rog leta 2016 poskusili zrušiti prvič, ji ga je skupaj z ostalimi uporabniki uspelo ubraniti. Tokrat je eden zadnjih branikov alternativne kulture v Ljubljani padel. »Rog smo leta 2016 ubranili tudi zato, ker policija ni stopila na stran zasebnih varnostnih služb. Policisti so takrat ravnali nevtralno. Zdaj pa je bilo vse drugače. Jasno je bilo, da policisti v protiizgredniški opremi delujejo v vnaprej načrtovani akciji. Naših prijav niso upoštevali, njihov edini odgovor so bili ’pepper sprej’ in lisice,« pravi. Vklenili so jo in odpeljali na policijsko postajo, kjer jo je najbolj šokiralo to, da jo je policistka pretipala ob okrvavljeni steni. »Očitno jim ni uspelo sproti pobrisati sledi svojega nasilja.«

Janko Lorenci

26. 2. 2021  |  Mladina 8  |  Kolumna

Nova stranka?

Potem ko je nezaupnica Janševi vladi klavrno propadla, je prvotni nesojeni mandatar opozicije Jože P. Damijan prišel na dan z napovedjo nove sredinske stranke. Za Kul je rekel, da lahko nekoliko omili Janševo mrcvarjenje Slovenije, a da je to njegov skrajni domet. Tudi o njegovih kadrih nima dobrega mnenja.