Grega Repovž

19. 4. 2024  |  Mladina 16  |  Uvodnik

Uvodnik / Han je sprememba?

Izvolitev Matjaža Hana, podjetnika po duši, kot zapiše Jure Trampuš v naslovni temi te Mladine, je morda večji premik na slovenski politični sceni, kot se zdi na prvi pogled. Še več: ni izključeno, da gre tudi za največji premik na levoliberalnem političnem prostoru.

Zmagovalni posel

Matjaž Han je star 53 let, končal je Ekonomsko šolo v Celju, v mladosti pa je bil rokometni vratar. Že leta 1992 je z očetom ustanovil družinsko podjetje »M&M International«, ki se je nekoč ukvarjalo s tiskanjem etiket za Pivovarno Laško in montiranjem naprav za točenje piva, danes pa s čiščenjem bencinskih servisov, recimo Petrolovih. Han je vstopil v politiko leta 1998, nato je v Radečah postal občinski svetnik, leta 2004 je bil izvoljen v parlament, dve leti pozneje je postal župan občine Radeče, leta 2013 pa vodja poslanske skupine Socialnih demokratov. Lastnik podjetja je ostal ves čas. Šele ko je leta 2022 postal minister za gospodarstvo, natančneje dva meseca pozneje, je svoj delež prepisal na ženo Ljudmilo Han. Je torej uspešen politik in podjetnik, po poročanju portala Oštro in njihovega »Detektorja premoženja« je tudi solastnik družinske hiše v Radečah in počitniške hišice na Hrvaškem v mestecu Mandre na Pagu. Hišo sta zakonca Han kupila leta 2018.

»Lahko govorimo o miru, vendar je težko najti mir sredi genocida«

Mag. Samar Zughool je rojena v Amanu, v glavnem mestu Jordanije, živi pa v Sloveniji. Je politologinja, vodja medkulturnih usposabljanj in raziskovalka. Že v Jordaniji je s pomočjo improviziranega gledališča in plesa iskala načine, kako graditi mostove med različnimi kulturami, podobno počne zdaj v Sloveniji, kamor se je preselila pred približno desetimi leti. Kot članica delovne skupine za enakost spolov pri evropski konfederaciji razvojnih nevladnih organizacij CONCORD trenutno raziskuje integracijo načela enakosti spolov v migracijske in mednarodne politike.

Priročnik za korupcijo

Ta članek bi bilo pravilneje poimenovati »Priročnik za korupcijo: primer TEŠ 6«, saj v njem razkrivamo različne izvedbene načine nezakonitega prelivanja javnih sredstev v zasebne žepe v primeru večjih infrastrukturnih projektov. Skrb, da utegne vseeno priti prav interesnim skupinam in politikom ob prihodnjih večjih infrastrukturnih projektih, pri čemer bo gotovo največji gradnja novega bloka jedrske elektrarne v Krškem, je odveč: prav te interesne skupine in politiki namreč te načine poznajo. Drugače je s sleherniki: ne znamo namreč vedno prepoznati, kaj se dogaja, nimamo časa, vse skupaj je zavito v visokoleteče besede.

Dobri ruski vohuni 

Ruska obveščevalna aktivnost in propaganda sta v Sloveniji od jeseni »na polnih obratih«, nam je povedal eden od članov našega obveščevalnega aparata, ki seveda ne želi biti imenovan. Spremembe naj bi zaznali že konec leta 2022, ko je Rusija našo državo uvrstila na seznam neprijateljskih držav. Tedaj so v Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova) odkrili dva ruska vohuna posebne vrste, v žargonu imenovana »ilegalca«.

Judje so krivi za vse

Enajstega aprila je v javnost prišla novica: strokovna komisija ministrstva za kulturo je odločila, da Društvu za promocijo tradicionalnih vrednot ne bo podaljšala statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju kulture, saj zanj ne izpolnjuje potrebnih pogojev. Nevladne organizacije morajo od podelitve statusa na dve leti pripraviti poročilo za strokovno komisijo, kjer navedejo svoje pomembnejše dosežke, s čimer zadostijo merilom za podaljšanje statusa. »Kriteriji so zelo jasni, transparentni in predvsem za vse enaki,« je dejala ministrica za kulturo Asta Vrečko.

Ni ga čez igranje s palestinskimi življenji

Ko je Iran nad Izrael poslal rakete in drone, so to vsi – drug za drugim, tako rekoč hkrati – obsodili. Obsojamo iranski napad na Izrael! Nikogar ni bilo treba prositi, naj obsodi iranski napad. Od nikogar ga ni bilo treba izsiliti. To je bil avtomatizem, ki je stopil v veljavo 7. oktobra, ko je Hamas napadel Izrael. Tedaj so vsi kar tekmovali, kdo ga bo bolj odločno obsodil.

Trgovanje s kostmi

Jože Dežman, v času zadnje Janševe vlade direktor Muzeja novejše zgodovine (danes Muzeja novejše in sodobne zgodovine), sicer še vedno vodja vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, je pred razrešitvijo skušal postaviti razstavo o breznu pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu. Omenjena komisija je namreč oktobra leto prej tam zaključila izkop posmrtnih ostankov več kot tri tisoč okostij in ostankov žrtev povojnih pobojev. Vendar pa je strokovna komisija na kulturnem ministrstvu odločila, da razstavi ne nameni državnega financiranja, ker je strokovno pomanjkljiva.

Še 72 minut do konca sveta

Letečemu očesu nič ne uide. Ameriški vohunski satelit SBIRS celo z razdalje 300 kilometrov prepozna prižgano vžigalico. Tistega pomladanskega jutra je sprožil alarm, saj so njegovi senzorji skozi goste oblake zaznali ognjeni rep medcelinske rakete, ki je ravno poletela iz Severne Koreje in hitela proti Združenim državam Amerike.

Kako daleč lahko gremo v sanjah?

Ko gledate Fanta in čapljo, imate občutek, da hoče Hayao Miyazaki, kralj animeja in dolgoletni šef studia Ghibli, reči: si predstavljate, da bi se zbudili iz sanj, pa sveta ne bi bilo več? Ali da bi zaspali, pa sanj ne bi bilo več? Kaj je huje? Oboje je huje. Miyazaki je že večkrat oznanil: tole je moj zadnji film! A se je vedno vrnil. Zdaj se je – po dolgih desetih letih – vrnil s Fantom in čapljo. To je kakopak njegov najnovejši »zadnji film«, v njem pa – zdaj kinetično, zdaj melanholično – debatirajo njegovi prejšnji »zadnji filmi«, tako Nausicaä iz Dežele vetra, Moj sosed Totoro, Kikina dostavna služba in Porco Rosso kot Princesa Mononoke, Čudežno potovanje, Čarovnik Howl in gibljivi grad, Ponyo na skali in Veter vstaja. A to naj vas nikar ne zavede – film Fant in čaplja je skok v neznano. Skok v valove imaginacije. Skok v nadrealizem odraščanja in staranja. Padanje v temo. Izginevanje. Trganje vzročnosti. Vrtinec sanj.

Amy Winehouse je zgodbo o noči povedala bolje kot noč

Zvezde, ki živijo tisoč let, ne doživijo toliko comebackov, kot jih je doživela Amy Winehouse. Stalno se je prižigala in ugašala. Stalno se je vračala – in potem padala v temo. Njen glas je bil za ušesa to, kar je bil dim za filme noir. Spominjala je na prvo cigareto. Izgledala je ilegalno. Ko jo poslušaš, se vprašaš le: koliko noči je morala preživeti sama, da je postala Amy Winehouse? In koliko noči je morala preživeti sama, da je dobila tisti glas? Njeni štikli so bili načini, kako preživeti noč. In iznašla je več načinov, kako preživeti noč, kot pa je bilo noči. Ko poslušaš njene pesmi, imaš občutek, da prihajajo iz noči in odhajajo v noč – in da jih nekje vmes za hip ali dva prestreže, preseka, prekine, ujame dnevna svetloba. In to je vse, kar dobiš – glas, ki te za hip pogleda. Zgodbo o noči, ki je tako kristalno pristranska kot noč. Razlika je le v tem, da je Amy Winehouse zgodbo o noči povedala bolje kot noč.

TV komentar / Črno-rdeča koalicija

Cela Slovenija ve, kaj je T-2. To je tisto podjetje, ki je potopilo cerkvene Zvonove. In ki je s cerkvenimi Zvonovi prispevalo k temu, da se je v finančni krizi potopila še NLB, ki je T-2 dajala kredite na lepe oči. Kar je prispevalo k temu, da se je leta 2012 skoraj potopila Slovenija. Da je morala prodati svojo srebrnino. Letališče na primer. Pa seveda največje banke. Med drugim tudi NLB.

Vlado Miheljak

19. 4. 2024  |  Mladina 16  |  Dva leva

Komentar / Kontinuiteta stranke kontinuitete

Volilni kongres SD si bomo zapomnili po marsičem. Še najbolj po zares eksotični volilni scenografiji. Spominjala je na volitve v Kampučiji (Kambodži) leta 1976. Potem ko so Rdeči Kmeri aprila leta 1975 zmagovito vkorakali v Phnom Penh in izselili prebivalstvo (tako imenovane ljudi 17. aprila) iz velikih mest na podeželje, da bi ga prekvalificirali in idejno socializirali, so naslednje leto izvedli volitve v »skupščino ljudskih odposlancev«. Volilne pravice pa niso imeli razseljeni »ljudje 17. aprila« in samostojni kmetje, ampak le delavci. No, nekaterim, tako tudi »Bratu številka ena«, kot so poluradno naslavljali Pol Pota, ki se je med drugim štiri leta izobraževal v Parizu, je bilo treba status delavca neoskrunjenega rodu šele podeliti. Tako je zaradi revolucionarnih zaslug postal za nazaj delavec na plantaži kavčuka. Rdečim Kmerom je bilo jasno, da je sam akt volilne izbire predvsem ritual. Znani so posnetki, kako Kmeri skupinsko, ob pesmi, z zastavami in slogani revolucije, nosijo z oddaljenih volišč snope glasovnic v volilne centrale in ob tem pozornost bolj namenjajo videzu sprevoda kot varnosti volilnih lističev. Pač, vedeli so, da ni pomembno, kdo koga ali kaj voli, ampak kdo šteje in kako šteje glasove.

Pri JEK 2 že skrivalnice in aneksi

Državna družba Gen energija, nosilka projekta drugi blok jedrske elektrarne JEK 2, je v zadnjih treh letih naročila že vrsto raziskav, povezanih s projektom JEK 2. Ena ključnih je raziskava potresne varnosti, ki je pomembna tudi zaradi dvomov o neprimernosti Krškega polja, na katere je že leta 2013 opozoril francoski inštitut za jedrsko in radiološko tveganje IRSN. Vse več je znakov, da projekt JEK 2 teče po ustaljenih vzorcih javnega naročanja in državnih projektov v Sloveniji: roki izvedb se podaljšujejo, cene višajo, kljub javnim zagotovilom predsednika vlade Roberta Goloba o transparentnosti projekta pa tudi tokrat raziskave niso avtomatično javne, ampak se njihova objava napoveduje v nejasnih rokih in na nedoločene načine. Je to res dober in sprejemljiv potek projekta JEK 2, najdražjega državnega projekta doslej, o katerem se bodo prebivalci na referendumu izrekali novembra?

Ukinimo komentarje!

Preplah na slovenskih šolah pred morebitnim strelskim pohodom, ki naj bi se zgodil 10. aprila, je sprožil eden od uporabnikov spletnega portala 24ur. Uporabnik z imenom »Slava_Rusiji« je njihov članek o streljanju v šoli na Finskem drugega aprila komentiral z besedami: »10. aprila bo pa pri nas.« Na POP TV so komentar zaradi neprimernosti in kršenja pravil takoj izbrisali in o zapisu obvestili policijo. Kaj se je zgodilo potem, vemo: policija je obvestila šole, šole so obvestile starše, v Sloveniji je zavladala panika, mnogi starši svojih otrok tisti dan niso poslali k pouku.

Kam lahko država namesti tujce?

Občini Brežice in Središče ob Dravi sta s tožbo sprožili upravni spor zoper državo. Izpodbijata sklep vlade, s katerim je pred časom odredila, da se na območju nekdanjih mejnih prehodov Obrežje in Središče ob Dravi postavita montažna sprejemna centra za prosilce za azil, ki bi v času poletnih viškov lahko služila tudi kot namestitvena centra. Povedano po domače, občini želita državi preprečiti, da bi na lastnih parcelah, ki že več let samevajo, začasno namestila tujce, ljudi.

Začetek zbiranja podpisov za vseevropsko pobudo za varen in dostopen splav

Poljska velja za državo z eno najstrožjih zakonodaj na področju reproduktivnih pravic žensk; tam je, podobno kot na Malti, splav prepovedan skorajda brez izjem. Donald Tusk, ki je zasedel mesto poljskega premierja po oktobrskih volitvah in tako končal osemletno vlado konservativne stranke Zakon in pravičnost (PiS), se je na položaj zavihtel tudi z obljubo, da bo to spremenil. Poljski poslanci so minuli konec tedna obravnavali kar štiri predloge, ki poskušajo spremeniti restriktivno zakonodajo na področju reproduktivnih pravic žensk, in jih poslali v nadaljnjo obravnavo. Vendar pa bi bila lahko pot do nove zakonodaje še dolga in zapletena. Največjo oviro namreč še vedno predstavlja poljski predsednik Andrzej Duda iz vrst PiS, ki ima možnost uveljavitve predsedniškega veta, Tuskova koalicija pa nima potrebne večine treh petin poslancev, da bi ga zavrnila.

Ustavni sodnik, s.p.

Ustavni sodnik dr. Klemen Jaklič je na ljubljanski pravni fakulteti diplomiral leta 1999 in se kmalu za tem zaposlil v kabinetu tedanjega predsednika vlade Andreja Bajuka (NSi). Kot izhaja iz njegovega življenjepisa na spletni strani ustavnega sodišča, je potem s pomočjo državne štipendije odšel na magistrski študij na Harvard v ZDA. Tam je nato desetletje iskal svoje mesto pod soncem in se preskušal na različnih oddelkih in pri številnih predmetih, dokler se ni v Slovenijo vrnil spomladi 2017, ko je bil izvoljen za ustavnega sodnika.

Konec prikrite propagande?

V Evropski uniji so pred evropskimi volitvami začela veljati nova pravila za politično oglaševanje na ravni unije, katerih cilj je boj proti manipuliranju s podatki in tujemu vmešavanju v volitve. Predvsem naj bi uredba državljanom pomagala, da bi lažje prepoznali politične oglase, kdo stoji za njimi in kaj je ciljno usmerjen oglas.