Je desni populizem premagal podnebni boj?

Prejšnji teden so bili predstavljeni izsledki raziskave Slovensko javno mnenje (SJM) 2024, ki jo opravlja Center za raziskovanje javnega mnenja pri ljubljanski Fakulteti za družbene vede. Med drugim so skrb zbujajoči odgovori anketirancev o odnosu do podnebnih sprememb. V standardizirani raziskavi, opravljeni od oktobra lani do februarja letos, je odgovarjalo 992 ljudi, raziskava SJM pa v Sloveniji poteka že desetletja.

S Trumpom proti kapitalizmu

Karl Marx je med pandemijo in podnebno krizo doživel nepričakovano vrnitev, ko so na Japonskem izdali mojo knjigo Kapital v antropocenu. Po vsem svetu so jo prodali v več kot pol milijona izvodov in komunizem z odrastjo, torej postrastni komunizem, je presenetljivo postal priljubljena zamisel. Izhodišče te zamisli je, da lahko rešitev za sedanje ekološke in družbene preizkušnje prinese le ekosocialistična družbena preobrazba, ki se bo odpovedala neskončni kapitalistični rasti.

Kako se je rušenje univerze prelevilo v »nagovarjanje« volilnega telesa

Trump se je spravil nad Harvard, na vsak način in za vsako ceno ga hoče ustaviti, odstraniti, odpovedati, črtati, uničiti. Odpustiti. You’re fired!

Vlado Miheljak

6. 6. 2025  |  Mladina 23  |  Dva leva

Dobri človek Pahor 

Borut Pahor je osamljen človek. Nihče ne bi smel biti tako osamljen.

Kaj je treba vedeti o padcu BDP, gospodarstvu nenaklonjeni vladi in rekordnih dobičkih

Nedavna objava prve ocene o 0,8-odstotnem padcu bruto domačega proizvoda (BDP) v prvem četrtletju letos potrjuje zlasti, da smo že globoko v predvolilnem letu. Opozicijska NSi je sklicala izredno sejo komisije državnega zbora za nadzor javnih financ, vodja opozicijske SDS Janez Janša je vlado javno pozval k odstopu, izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenšček je vse pripisal »dvema letoma napačnih odločitev«. Z vsebinsko analizo podatka se je javno oglasil glavni analitik taiste Gospodarske zbornice Slovenije in navedel nekaj pomembnih dejstev. Kaj je torej treba vedeti o 0,8-odstotnem padcu BDP in obetih za naprej? In kakšno je stanje? Na to vprašanje je odgovor preprost: pogledati je treba zgolj, kakšne dobičke so imela podjetja in espeji v Sloveniji v zadnjih dveh letih vlade, ki gospodarstvo domnevno »tepta«.

Kapitalizma ne moreš zregulirati in odrešiti brez nasilja

Noben Andersonov film se ni začel z eksplozijo. Noben se ni začel z orgijo nasilja. Feničanska spletka, ki se dogaja leta 1950, pa se začne natanko tako – z eksplozijo, orgijo nasilja. Del letala, v katerem potuje karizmatični globalni magnat Zsa-zsa Korda (Benicio del Toro), raztrga, toda Korda preživi – le naveličano pogleda. Korda je magnat, ki je preživel že serijo atentatov. Magnat, ki ga je nemogoče ubiti. Včasih umre, a le za hip – kot kapitalizem. Takoj zatem svojemu pilotu trumpovsko sikne: Odpuščeni ste! In ga odstreli iz letala. Magnat, ki ubija – brezobzirno zlorablja, izžema, pustoši, ugonablja, uničuje – svoje delavce. Korda, arkadinski graditelj in dickensovski Scrooge (kapitalizem v eksistencialni krizi), ki kupuje le »mojstrovine«, ki je nedoločnega izvora (kapital nima barve, vonja, okusa, nacionalnosti, veroizpovedi ipd.) in ki ne skriva svoje averzije do demokracije (»Sploh nisem državljan, ne potrebujem človekovih pravic«), ima devet sinov, a ko gre po zadnjem poskusu atentata vase, sklene, da bo svoj imperij zapustil svoji hčerki Liesl (Mia Threapleton), skoraj že nuni, ki pa njegovega »grešnega« bogastva noče, in to ne le zato, ker je prepričana, da je kriv za materino smrt, ampak tudi zato, ker ve, kako je nastalo – z manipulacijami, prevarami, goljufijami, izsiljevanjem, nasiljem.

Ukradli so nam internet

Da so laži in manipulacije zavladale v javnosti, vemo že vsaj od leta 2016, ko so populistične internetne kampanje pripomogle k brexitu v Veliki Britaniji in prvi izvolitvi Donalda Trumpa v ZDA. Od tedaj se kljub ozaveščanju, razkrinkavanju, številnim kampanjam proti širjenju dezinformacij, opozorilom pred lažnimi informacijami ali teorijami zarot ter novim in novim poskusom regulacije družbenih omrežij ni kaj dosti spremenilo. Ta nova realnost je doslej najbolj koristila prav politični desnici. Morda je bil res Obama politik, ki je znal izkoristiti internet, na zadnjih volitvah v Nemčiji pa je presenetljivo njihovi Levici – Die Linke – uspelo s kampanjo na TikToku vstati od mrtvih. A statistike so jasne: v Nemčiji so na omrežju TikTok štirje od petih najbolj priljubljenih politikov člani skrajno desne Afd, v Italiji podobno, v Španiji velja njihova skrajno desna stranka VOX za kralja španskega političnega instagrama. In tako naprej. Ker je javnost vse bolj na teh socialnih mrežah, se zdi, da v številnih državah razmeroma normalna politika zmaguje le še s hudimi mobilizacijskimi napori.

»Prvi pogoj dialoga je enakost. Tega pri skrajni desnici ni.«

Po desettedenski blokadi humanitarne pomoči v Gazi – ko so iz te od vojne uničene enklave začele prihajati fotografije shiranih otrok, izraelska oblast pa je začela napovedovati še krvoločnejše napade –, so nekateri evropski voditelji, med njimi tudi slovenski, minuli mesec povzdignili glas, svet Evropske unije (EU) za zunanje zadeve pa je sprejel odločitev, da bo zaradi kršitev človekovih pravic pod drobnogled vzel pridružitveni sporazum med Izraelom in EU. O nasilju, ki je postalo del našega vsakdanjika, in samodržcih, ki na njem gradijo svoj politični kapital, smo se pogovarjali s filozofom dr. Vittoriem Bufacchijem, ki poučuje moralno in politično filozofijo na Univerzi v Corku na Irskem. V Ljubljani ga je gostil Pedagoški inštitut.

Vse bo ok, Borut Pahor

Kako smo nabrusili tipke, da bi razrezali nastop bivšega predsednika republike, vlade in državnega zbora Boruta Pahorja v nedeljskem intervjuju pri Jožetu Možini na TV Slovenija! A potem smo ugotovili, da je to opravil že nekdo drug. Njegov sin, mladi diplomat Luka Pečar Pahor.

Grega Repovž

6. 6. 2025  |  Mladina 23  |  Uvodnik

Uvodnik / Zdaj vemo

Malo verjetno je, da bi slovenski gospodarstveniki, z najbolj agresivnim in neprijetnim med njimi vred, predsednikom uprave NLB Blažem Brodnjakom, spregledali padec ameriškega poslovnega čudežnega dečka Elona Muska. Ta je danes ponižen in že ve, da si je zelo verjetno za vedno zaigral kariero, predvsem pa je poslovno uničil družbo Tesla, ki je bila še včeraj vodilno podjetje na svetu – v očeh kupcev in konkurentov. Takšnega padca prodaje, kot se je zgodil Tesli in še kar vztraja oziroma se poglablja, tako velike družbe preprosto ne morejo preživeti – oziroma se morajo tako grobo prestrukturirati, da tekmecev nikoli več ne morejo ujeti. A ni v težavah le Tesla: Muska danes obremenjujejo še več milijard težka posojila za podjetja, ki jih je zavaroval s Teslinimi delnicami.

Kršitev proste odločitve volivcev

Volitve (in referendumsko glasovanje) v Sloveniji, vsaj kar se tiče njihove najosnovnejše oblike – pravice svobodne odločitve, ali glasovati in za koga –, sodijo med vzornejše ureditve predstavniške demokracije. Država je ravno prav majhna, da ima vsak glas razmeroma veliko težo in da so hkrati možnosti zlorabe manjše kot v večjih sistemih. Le enkrat je bilo glasovanje razveljavljeno in se je moralo ponoviti, a to ni bilo zaradi neposrednih posegov v aktivno volilno pravico ali nepravilnosti pri preštevanju glasovnic, ampak ker je koalicija pod vodstvom dr. Mira Cerarja napačno uporabila javna sredstva za referendumsko kampanjo. Na nedavnem referendumu o pokojninah kulturnikov pa se je to spremenilo. Člani in simpatizerji SDS v volilnih odborih naj bi bili na dan glasovanja pregledovali volilne imenike, ugotavljali, kdo je že prišel na referendum in kdo ne, in potem pozivali k udeležbi tiste, ki se glasovanja še niso udeležili, pa bi se ga po mnenju stranke očitno morali. Pri tem se postavlja več vprašanj o pravici do proste odločitve volivcev in o tajnosti glasovanja, poraja se dvom o prej zapisani dogmi o poštenosti slovenskih ljudskih glasovanj. So bila pri tem storjena tudi kazniva dejanja zoper volilno pravico? Kdo naj zanje odgovarja? In kako naj se v prihodnje tovrstno početje prepreči?

Slovenska manjšina v Avstriji bo dobila manj finančnih sredstev, kot je pričakovala 

Avstrijski parlament te dni sprejema proračun za tekoče in prihodnje leto, v njem pa je med drugim predvideno zmanjšanje financiranja manjšinskih skupnosti. Že letos bi bilo na voljo 189 tisoč evrov manj projektnega denarja, prihodnje leto pa 599 tisoč evrov manj kot do zdaj.

Kaj tiči v ozadju odpovedi delovnega razmerja Frideriku Klampferju?

Filozofu Frideriku Klampferju, donedavnega predavatelju na mariborski Filozofski fakulteti, je bila marca vročena odpoved delovnega razmerja. Formalno naj bi bil za to kriv birokratski zaplet – potekla mu je habilitacija v naziv izrednega profesorja, vlogo zanjo pa je, ob zagotovilih, da s tem ne bo težav, oddal precej pozneje, kot narekujejo pravila. Dober delodajalec bi v tem primeru najbrž poskrbel, da zagato reši ... Vendar kafkovski proces, ki je sledil in še poteka, Klampferju, tudi glasnemu kritiku dekana Darka Friša, daje misliti, da vodstvu fakultete ni bilo nikoli do tega.

Nazaj v fašizem

Maja so na Portugalskem potekale parlamentarne volitve, tretje v treh letih, ki so sledile spodletelemu poskusu premiera Luisa Montenegra, da bi mu parlament izrekel zaupnico. Montenegrova stranka, desnosredinski Socialni demokrati, je tudi na teh volitvah zmagala, ni pa osvojila želene večine, ampak samo 91 sedežev v 230-članskem parlamentu. Največji zmagovalec je drugouvrščena stranka, skrajno desna Chega, ki je s 60 osvojenimi sedeži za las prehitela levosredinske Socialiste; ti so jih osvojili 58. S tem se je Chega vmešala v tradicionalno dvostrankarsko politično ureditev na Portugalskem, ki traja že 50 let, od konca fašizma v državi.

»Samoupravljanje« / Levica predstavila zakon o delavskih zadrugah

Ta teden se je končala javna obravnava zakona o lastniški zadrugi delavcev. Zakon, ki so ga v Levici v sodelovanju z Inštitutom za ekonomsko demokracijo pisali več kot tri leta, bo v slovenski pravni red uvedel novo obliko pravne osebe – delavske zadruge –, ob pomoči katere bodo zaposleni lahko prevzemali podjetja. Kar nekaj slovenskih podjetij je po osamosvojitvi poskusilo s to potjo – Domel je najbolj znan primer podjetja, ki je v lasti zaposlenih, ali pa računalniško podjetje Dewesoft. Na začetku so bile izkušnje pozitivne, motivacija zaposlenih visoka, stabilnost poslovanja tudi. A se na dolgi rok ta pot ni izkazala, saj se individualno solastništvo z upokojevanjem ni obnavljalo.

Samodržci zmagujejo

Ko so bili na poljskih predsedniških volitvah objavljeni izidi vzporednih volitev, je zmago najprej slavil Rafał Trzaskowski, sredinski kandidat vladajoče Državljanske koalicije, ki jo vodi Donald Tusk.