Uredništvo
-
30. 8. 2022 | Politika
»V času Janševe vlade so na Bledu zborovali suverenisti, ki jim avtoritarni prijemi niso bili tuji«
"Lani smo v času vlade Janeza Janše na Bledu spremljali zborovanje evropskega krožka suverenistov, ki jim avtoritarni prijemi doma niso bili tuji. Suverenizem, prignan do konca, je militantni nacionalizem v primeru malih držav in imperializem, ki ga v primeru Rusije spremljamo na osvajalskem pohodu v Ukrajini. Kako bo pohod končan, je odvisno tudi od tega, ali bo v Evropi prevladal koncept vladavine moči ali moč pravil."
-
30. 8. 2022 | Kultura
V Mali galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani bodo v sredo, 7. septembra ob 20. uri odprli razstavo ilustracij Samire Kentrić z naslovom Zgodbe z naslovnic. Podoba, ki ne potrebuje besed, da pritegne pozornost gledalca, je najbolj zgovorna. "Naslovnice umetnice Samire Kentrić s svojo povednostjo in neposrednim nagovorom v trenutku vzpostavijo vez z gledalcem ter mu skozi prizmo uporabe jasnih in intenzivnih barv v na videz igrivem in lahkotnem tonu nedvoumno predajo močno sporočilo, ki se zrcali skozi podobe. Razstava nas popelje skozi delo umetnice, ki se je izbrusila v upodabljanju političnih komentarjev, pri čemer spretno prepleta politični diskurz z intimno sfero vsakdanjega življenja," je ob razstavi zapisala pesnica Barbara Korun.
-
30. 8. 2022 | Družba
»Zahod ne more živeti brez Kitajske«
"Mislim, da je Kitajska del svetovnega boja za premoč, ki odraža naše sodobno razumevanje in klasično predstavo o ozemlju in o tem, kdo ima kaj pravico narediti. Kar se zgodi v konfliktu med Rusijo in Ukrajino, ponuja Kitajski jasno, morda miselno vajo o tem, kaj želijo storiti v Tajvanu, če je to potrebno."
-
29. 8. 2022 | Politika
»SDS je dala vladi poleti ravno toliko miru, kot je bilo dežja«
"Vlada zaradi gospodarskih in notranjepolitičnih razlogov res ni imela stodnevnega miru. Gospodarski razlogi so visoka inflacija, vsesplošna draginja pa bo jeseni še hujša. Notranjepolitični razlogi pa so, da je SDS dala vladi poleti ravno toliko miru, kot je bilo dežja. Iz SDS tudi v želji po mobilizaciji volivcev pred jesenskimi volitvami padajo referendumske pobude kot v letošnji suši listje z dreves. Blokira celo vlado, da se ukroji po lastni želji."
-
29. 8. 2022 | Družba
»Najbolj nori med desničarji mislijo, da je treba ženske 'raziskovati'«
"Porast medijskega nasilja nad ženskami je zato treba jemati zelo resno, saj pomeni oženje in ogrožanje človekovih pravic. Iz vsesplošne desničarske naravnanosti je več kot jasno razvidno, da so ženske svet oziroma pleme zase, da imajo lastnosti in navade, ki jih premalo poznajo – in zanje jih je bolje ne poznati, ker so nagnusne – in da je tudi za ženske, predvsem pa za družbo kot celoto, ki je seveda pretežno moška, veliko bolje, da to skrivajo ali, bolje rečeno, da se skrijejo in živijo v osami pod razumnim vodstvom in pravili, predpisanimi skladno s potrebami moških. Najbolj nori med desničarji mislijo, da je treba ženske 'raziskovati', in potem po nebrzdanem šarlatanskem blebetanju pridejo do sklepa, da jim manjka tista 'ena stvar', kar je za takšne like zmagoslaven zaključek, rešitev za ženske pa ostaja ista."
-
29. 8. 2022 | Politika
Sestra Romana Kocjančič: »V Lescah sem nekoč organizirala rokovsko mašo«
-
28. 8. 2022 | Družba
Takšne slike v zgodovini TV Slovenija še ni bilo
"Novinarji RTV Slovenija imajo v katastrofi, ki se je nanje zgrnila s političnim desantom odposlancev Janševe stranke, tudi kanček sreče: njihova skupnost je res številna. Ko stopijo skupaj in zaženejo protest, jih je dovolj, da zasedejo trg pred parlamentom, ulico pred sedežem javnega zavoda ali pa do zadnjega kotička napolnijo televizijski studio. Prizor iz torkovega Dnevnika, ko je množica novinarjev, delavcev televizije, v znamenje podpore obstopila voditelja Saša Krajnca, je antologijski. Takšne slike v zgodovini nacionalke še ni bilo: za kolegom so stali ponosno, pokončno, samozavestno. Potem so se nasmehnili in objeli. Akcija pred kamerami v najbolj gledanem večernem terminu je bila preprosto – ganljiva. Povedala je več kot besede."
-
28. 8. 2022 | Družba
»Tudi na družbenih omrežjih so ljudje lahko človeški«
"Bistveno bolje je namreč, če se pritiska na te institucije kot pa na žrtve spolnega in drugega nasilja. Predvsem pa je pomembno, da se tovrstnih primerov ne potisne pod preprogo, temveč se razkritja upošteva skrajno resno. In tudi pri tem so uporabniki omrežij lahko budno oko, ki preverja, ali institucionalni nadzor dejansko deluje. Družbena omrežja hkrati zagotavljajo izražanje solidarnosti z žrtvami nasilja, pa naj bodo te razkrite ali anonimne. Tovrstna podpora je pomemben obliž na rane osebam, ki doživljajo osebno stisko ali živijo v strahu. Tudi na omrežjih so ljudje lahko človeški ter so si medsebojno v pomoč in podporo, čeprav se ne poznajo v živo."
-
27. 8. 2022 | Družba
»V Sloveniji očitno nočemo, da je posilstvo družbeni problem«
"Posilstvo in sploh spolni delikti so družbeni problem. Pri nas očitno nočemo, da je to družbeni problem, ker neprestano govorimo o tem, kako malo imamo teh deliktov. In dejansko, povprečno 42 posilstev na leto v zadnjih šestih letih. Ampak to kaže tudi na to, da se družba s tem noče soočiti. To ljudje čutijo, to ljudje vedo, najbolj pa to čutijo žrtve. In je nemogoče pričakovati, da se bodo v takšni družbeni klimi žrtve odpirale in govorile o tem, kaj se jim je zgodilo. Še posebej, če so morebiti informirane o kakšnih neustreznih postopkih, ki so se zgodili, o neprijetnostih ali pa tudi pozneje v kazenskem postopku bolj preverjanje žrtve in njenih ravnanj kot pa odločitve storilca."
-
27. 8. 2022 | Družba
»Prvi v zaporu pristanejo pisatelji, pesniki in novinarji«
"Moč besede je razvidna v primeru Volodimirja Zelenskega in njegove ubeseditve ukrajinske situacije, v tem, kako nagovarja vsako državo posebej, da bi vzbudil razumevanje skozi njihov zgodovinski kontekst, njihove izkušnje. Še en tak primer je Salman Rushdie in nedavni napad nanj. Motiv je bilo zgolj to, kar je prelil na papir. Pred nekaj meseci sva se srečala v Washingtonu, sedeli smo v kavarni in pomislila sem, da je razpisana nagrada za njegovo glavo ter da nad njim še vedno visi fatva, on pa pod zvezdami sproščeno večerja in poka šale. Tisti večer sem večkrat pomislila, kako pogumen je. Seveda je pero ostrejše kot meč. Pisatelji, pesniki in novinarji najprej pristanejo v zaporu, ko se situacija zaostri. Prvo, kar avtoritarna oblast hoče, je poteptati informacije, besede, in pesnikov se boji najbolj."
-
25. 8. 2022 | Politika
Naslovnica jutrišnje Mladine: PODTAKNJENCI
Jutri izide nova Mladina! Naslovnico je ilustriral nagrajenec Prešernovega sklada Tomaž Lavrič. Več o tem, sporno imenovani posamezniki, ki so na položaje prišli zaradi strankarske pripadnosti, tam ostajajo tudi v prihodnje, preberite v novi številki Mladine, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 26. avgusta, dalje. #Mladina34
-
25. 8. 2022 | Politika
»Robert Golob bo moral poskrbeti za to, da bo slovenska javnost potešena«
"Razplet aprilskih volitev je edino mogoče interpretirati na način, da si velika večina državljanov in državljank želi normalizacijo družbe in življenja. V opozicijski SDS z napovedmi o seriji referendumov seveda vidijo zadeve drugače in bodo naredili vse, da se toksičnost ozračja dvigne do skrajne ravni, s čimer bi morda uspeli s tečajev vreči koalicijo. To je sicer imanentni cilj vsake opozicije, a dejstvo, da nenapisanega pravila o stotih dneh miru ne spoštujejo, je zgovorno. Nova stranka (oziroma prej gibanje kot stranka) Gibanje Svoboda je pravšnja tarča, ker gradijo na predpostavki, da se bo ponovila zgodba SMC. Notranje razklani in polni dvomov Socialni demokrati bodo morali hitro poskrbeti za umno vodenje in notranjo trdnost, v Levici pa za to, da jih kompromisi ne bi iztirili. Krizna obdobja in izredne razmere so čas preizkušnje in akcije. Največje breme pa leži na predsedniku vlade Robertu Golobu, ki bo moral poskrbeti za to, da bodo poslanci koalicije zadovoljni, koalicijski partnerji zadovoljeni, slovenska javnost pa potešena."
-
25. 8. 2022 | Svet
»Putinov cilj, po katerem se bo Zahod odrekel Ukrajini, se ni obnesel«
"Prihajajoči jesenski in zimski meseci bodo težki. V šestih mesecih vojne je EU pri sprejemanju najpomembnejših odločitev glede Rusije – kljub soliranju in izsiljevanju madžarskega premiera Viktorja Orbána – uspelo ohranjati enotnost. Podpora Ukrajini v javnem mnenju je še vedno trdna. Izjema je pravzaprav le levičarsko in desničarsko obrobje. Putinov cilj, po katerem se bo Zahod odrekel Ukrajini, ko bo postala očitna cena vojne in sankcij, se ni obnesel."
-
23. 8. 2022 | Politika
Golob: »Novinarji bodo tudi naprej prehajali v politiko. To ni problem.«
"Nobene težave nimam s tem, da nadzirate oblast. Bom pa povedal dve stvari. Meni je res težko, da je javna pohvala kogar koli nekaj, kar se obsoja. Meni je to nezaslišano. Jaz bom še naprej hvalil ljudi, za katere bom ocenjeval, da si pohvalo zaslužijo. Ker če bi malo več hvalili tiste, ki so to zaslužijo, bi bili boljša družba. Pa tudi, če je to novinar, ki ga pohvalimo. To je prvo. Drugo: novinarji ves čas prehajajo iz novinarstva v politiko, odkar imamo parlament. Tudi mi imamo dve poslanki, ki sta bili novinarki. Sta odlični poslanki. Verjamem, da bodo novinarji tudi naprej prehajali v politiko. To ni problem. Veste, kaj je huje? Ko politika prehaja v novinarstvo. Ko politika zlorabi – na primer – institucijo, v kateri smo danes, in tja nastavlja politike, ki sploh niso novinarji. To pa je točka, ki ji je treba narediti konec. In ji bomo."
-
23. 8. 2022 | Politika
»Urbanija ni kos položaju direktorja televizije, svoje mesto dojema kot kraljevi prestol«
"Dejan Koban, montažer na RTV Slovenija, pri polni zavesti, zavedujoč se posledic besed, ki sledijo, z jezo in odločenostjo stati za vsemi svojimi kolegicami in kolegi, žrtvami napadov s strani vodstva RTV Slovenija, izjavljam: Uroš Urbanija ni kos položaju direktorja TV Slovenija. Svoje mesto dojema kot prestol francoskih kraljev, nacionalno medijsko hišo pa kot mali Versaj. Zaposlenim ukazuje, kako morajo govoriti in misliti. Od vseh zahteva lakajstvo. Če po občutju njegove gnade nekdo zavije na napačno pot, ga odstavi. Urbanija, RTV Slovenija ni in ne bo šahovsko polje in mi ne bomo nikoli vaši kmetje. Na tanki črti plešete pogubni ples in tudi iz najtišjih mišk gradite pogumneže, ki jih bo vedno več stalo nasproti vam. Šah mat ste si prizadejali sami. Nas se tako zlahka, kot si sami predstavljate, ne boste mogli nikakor znebiti. Proti vam, medijskemu eksekutorju! Pozivam vas, nemudoma, k odstopu."
-
23. 8. 2022 | Politika
VIDEO: Ivo Vajgl bi rad postal predsednik republike
Novinarska konferenca Iva Vajgla, na kateri je naznanil kandidaturo za predsednika republike. Ob naznanitvi so ga podprli nekdanji poslanec in publicist Franci Kek, sociologinja Spomenka Hribar, politolog Rudi Rizman in diplomat Iztok Simoniti. Pred uradnim začetkom kampanje odhaja na teren po 5000 podpisov državljanov.
-
22. 8. 2022 | Politika
Urbanija želi premestiti urednico in voditelja
Po tem, ko je televizijski voditelj Saša Krajnc pred objavo odziva TV Slovenija na uvodnik Mladini dejal, da prispevek objavljajo po izrecnem navodilu odgovorne urednice informativnega programa TV Slovenija Jadranke Rebernik, je direktor TV Slovenija Uroš Urbanija zahteval premestitev Krajnca in urednice Vesne Pfeiffer.
-
23. 8. 2022 | Družba
»RTV Slovenija že ima Borisa Tomašiča«
"Nacionalka v bistvu ne potrebuje Borisa Tomašiča. Ga že ima. Tam ga simbolizira in materializira Igor Pirkovič. Pozabite, da piše stihe za največjo stranko, pozabite, da mu največja stranka izdaja pesniške zbirke, in pozabite, da za največjo stranko piše scenarije prireditev. To je pač njegov hobi. Njegova obdejavnost. Ljubiteljski konjiček ob praznih nedeljskih popoldnevih. Težko pa boste pozabili njegovo genialno vodenje predvolilnega soočenja, ko mu je polovica gostov zapustila studio. Še težje boste pozabili njegov izjemen doprinos k razumevanju časa, ki ga živimo. On nam to nazorno pokaže vsake toliko časa v oddaji Utrip. Pred tednom dni je bil spet v formi. Na ironičen in posmehljiv način nam je pokazal, kdo je naš sovražnik. Kot to počne Boris v Kdo vam laže, Igor to udejanja v Utripu."
-
23. 8. 2022 | Politika
»Z Aleksandrom Čeferinom se nekajkrat na leto srečava na prijateljskem pogovoru«
"Prelomnica, ko sem se dokončno odločil, pa je bil Aleksander Čeferin. Z Aleksandrom se nekajkrat na leto srečava na prijateljskem pogovoru. Ko sem spremljal informativne oddaje, sem začutil, da je glede na dogajanje v državi napočil trenutek, ko nisem bil več miren. Rekel sem si, star sem 46 let, čez dvajset let, če bo vse po sreči, bi rad šel v pokoj in poskušal mirno živeti naprej. Potem pa sem pri sebi ugotovil, da se stvari ne odvijajo v smer, kot si želim. Želim pa si živeti v odprti družbi, ki spoštuje pravila, in da so pravila za vse vsaj približno enaka. Sam lahko naredim to, da nisem eden od kavčarjev, da ne sedim doma in se razburjam, kaj vse ni v redu. Vprašal sem se, kaj lahko dam politiki."
-
23. 8. 2022 | Kultura
Umetnik želi obiskovalcu omogočiti nekaj, česar še ni videl, slišal in doživel
Sodobni multidisciplinarni umetnik JAŠA se je s številnimi projekti uspešno predstavil po svetu – med drugim je Slovenijo zastopal na 56. beneškem bienalu – in se s svojim neprestanim delom vzpostavil kot eden najpomembnejših sodobnih umetnikov svoje generacije. Trenutno v Berlinu kot rezidenčni umetnik institucije Kühlhaus Berlin predstavlja kar dve leti trajajoč projekt The Monuments.
-
21. 8. 2022 | Politika
»RTV ne bo nikoli več taka, kot je nekoč bila«
"Velika abnormalizacija je to, da nas ta desni prepričujejo z navidez veljavnim argumentom, da so zdaj pač oni na vrsti, da delajo na RTV oz. TVS, isto sranje, kot so ga tako rekoč od pamtiveka delali ta levi. Velika abnormalizacija je to, da je bila desnica ves ta čas najglasnejši in skoraj edini - četudi najbolj nekompetentni in nekredibilni, subinteligentni, vulgarno obremenjeni kritik RTV - zdaj pa delajo natanko to, kar so sami očitali onim drugim. In da je zdaj zato vse v redu. Prej vi, zdaj mi."
-
21. 8. 2022 | Družba
Zakaj moramo poskrbeti, da bomo imeli tudi v prihodnosti televizijo v slovenščini
"Razmere na področju medijev, zlasti pretočnih storitev, se močno spreminjajo. Čez 10, 20 let, bo to skoraj gotovo eden najpogostejših načinov spremljanja televizije, zato moramo poskrbeti, da bomo tudi v prihodnosti imeli televizijo v slovenščini. Če bomo želeli preklopiti na katerikoli tuji jezik, pa bo ta možnost seveda še vedno obstajala."
-
21. 8. 2022 | Politika
»Janša je svoje privržence nagradil z RTV Slovenija. To je njegova največja zmaga.«
"Kar je bil v Ameriki splav, je bila pri nas nacionalka. Splav je bil desetletja bojišče kulturnega boja med levico in desnico, med demokrati in republikanci. Pri nas pa je bila to nacionalka (RTV Slovenija). Trump je desno volilno telo nagradil s prepovedjo splava. Janša pa je svoje privržence nagradil z nacionalko. To je njegova največja zmaga. To je njegova prepoved splava."
-
21. 8. 2022 | Politika
Gre za prevzem oblasti in delovanje za Janšo na vseh frontah
"Razumevanje delovanja družbe, ki temelji na takšnem puritanstvu, je še težje in zapleteno, ko gre za nedvomno napredno, državljansko ozaveščeno in družbeno aktivno skupino, ki se je posebno izkazala v dveletnem boju proti omejevanju človekovih pravic in poniževanju človeškega dostojanstva. Govorim o hladnosti, ležernosti in fatalizmu, ki spremljajo zdaj že povsem neverjetne akrobacije, ki jih izvaja desnica, da bi svoje like vtaknila na RTV in jih tam zakopala v rove, iz katerih bi potem lahko streljali na vse. Gre torej za prevzem oblasti - ta cilj je v glavnem že dosežen - in delovanje za Janšo na vseh frontah. Takšen odnos zagotovo izhaja iz prezira do Janševih medijev in vihanja nosu nad smradom, ki se iz njih širi – a tudi prezira do tistih, ki že leta opozarjajo, da je to realna nevarnost za družbo."
-
20. 8. 2022 | Družba
Kolapsologija – verjetnost družbenega razpada
"V svetu se razvija posebna veja študij o prihodnosti, imenovana kolapsologija, ki se ukvarja z verjetnostjo družbenega razpada zaradi podnebnih sprememb, pandemij in podobnih katastrof. Med najbolj znanimi avtorji s tega področja sta francoski agronom Pablo Servigne in biolog Raphaël Stevens. Njuna teza je, da obstaja razlika med realisti, ki dojemajo, da so nujne takojšnje spremembe socialno-ekoloških sistemov, da jih naredimo odpornejše in preprečimo katastrofalne posledice, in utopisti, ki menijo, da lahko delamo naprej tako, kot smo doslej."
-
20. 8. 2022 | Politika
»Država potrebam kulture vse od osamosvojitve ni namenila praktično nobene resnejše novogradnje«
"Odločenost sedanje vlade, da zgradbo, ki je zadnje izrazitejše obnovitvene posege doživela pred več kot pol stoletja, v najkrajšem mogočem času vendarle prenovi, je v tem smislu gotovo dobrodošla, pa četudi njeno stanje kake druge možnosti pravzaprav ne ponuja. Pa se bo zgodba naposled res premaknila proti zaključku? Nekaj upanja, da bo morda drugače kot v preteklosti, vzbuja vsaj dejstvo, da je vlada tokrat jasno povedala, od kod naj bi prišel denar. Povsem druga tema pa je seveda, da država potrebam kulture vse od osamosvojitve ni namenila praktično nobene resnejše, kaj šele reprezentativne novogradnje, zaradi česar se lahko že prizidek k stavbi iz obdobja pred prvo svetovno vojno zazdi kot pomemben infrastrukturni dosežek – in resnične ambicije se bodo pokazale šele ob premiku s te točke."
-
18. 8. 2022 | Politika
Naslovnica jutrišnje Mladine: BOJ ZA SVETI ZAKON
Jutri izide nova Mladina! Naslovnico je oblikoval Novi Kolektivizem, slika pa je delo Marija Pomagaj slikarja Leopolda Layerja iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah (okoli leta 1800). Več o tem, da je ustavno sodišče je odločilo, da je prepoved poroke in posvojitve otrok istospolnim partnerjem diskriminatorna, katoliška cerkev pa napoveduje kulturni boj, preberite v novi številki Mladine, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 19. avgusta, dalje. #Mladina33
-
18. 8. 2022 | Politika
»Svobodne volitve ne pomenijo, da morajo biti vsi kandidati izenačeni glede medijske pozornosti«
"Dejstvo, da imamo svobodne volitve, ki omogočajo tako aktivno kot pasivno participacijo kandidatov, še ne pomeni, da morajo biti vsi kandidati izenačeni glede medijske pozornosti. Tudi zreli mediji morajo opraviti selekcijsko vlogo in oceniti, kaj je odgovorno. Mediji ne morejo dati enakih možnosti resnim kandidatom in tistim, ki se predstavljajo s popolnoma bizarnimi idejami. Z lekarniško tehtnico nikakor ne gre meriti časa in števila besed vseh kandidatov v medijih. Javnomnenjske ankete, ki so se skozi politično realnost izkazale za verodostojne, ponujajo filter tudi za orientacijo medijev pri odločitvah, kako bodo obravnavali različne kandidate. Če imajo mediji opravka z marginalijami, lahko kandidata tako tudi obravnavajo – torej marginalno."
-
18. 8. 2022 | Družba
»Več tehnologije ne pomeni avtomatično boljše družbe«
"Odrekli bi jim pravico do izobraževanja. Tehnologija, ki jo vpenjamo v družbo, dostikrat diskriminira in povzroča še večje neenakosti. Nekdo, ki si lahko privošči računalnik, lahko sodeluje pri pouku. Kdor ga nima, ne more, ker je njegova družina socialno deprivilegirana. Več tehnologije ne pomeni avtomatično boljše družbe, to je treba vedeti. Tudi digitalizacija šolstva ne bo avtomatično vodila v boljšo družbo, če se ne bo v procesu gledalo tudi na socialno-ekonomski status otrok, pa na kulturne dejavnike, spol, od kod prihajajo, ali imajo dostop do spleta … Hitrejše povezave in večje število računalnikov ne bodo koristili nikomur, če ne bomo zares strukturno, sociološko opazovali problemov, ki jih želimo rešiti. Čaka nas še veliko dela. A če tehnologijo sprejmemo kot medij in ji pripišemo ustrezno družbeno vlogo, imamo možnost za boljšo digitalno prihodnost."
-
17. 8. 2022 | Politika
»Novinarstvo je močno načel Janša, ki je napovedal vojno medijem in jo tudi odločno vodil«
"Ravno ogorčenje volivcev nad mesarjenjem bivšega premiera Janeza Janše v medijih je bilo med pomembnimi razlogi, da so se volivci odločili množično podpreti Goloba v upanju, da bo njegov odnos do medijev popolnoma v duhu njegovih zahodnih liberalnih kolegov, daleč stran od aliberalnega Višegrada. Novinarstvo je močno načel Golobov predhodnik Janša, ki je napovedal vojno medijem in jo tudi odločno vodil. Del medijske krajine je instrumentaliziral in vpel v brezobzirno strankarsko propagando. Hrbtenicama novinarstva, STA in RTV Slovenija, je zadal težke udarce, katerih posledice se prenašajo na celoten ceh, ki ima seveda tudi številne druge strukturne težave, od prekarizacije do nepreglednega, hobotničarskega lastništva medijev. Slovenija je v zadnjih letih posledično zgrmela na lestvici svobode medijev."
