Monika Weiss
-
30. 4. 2025 | Mladina 18 | Družba
Prejšnji torek, dan po velikonočnem ponedeljku, je banka OTP, v kateri so združene nekdanja Nova KBM, Poštna banka Slovenije, Banka Celje, Abanka in SKB banka, nakazala 232,9 milijona evrov dividend svoji madžarski lastnici OTP Bank. Če smo natančni, so ti milijoni iz Slovenije romali v Luksemburg in ne v Budimpešto, na račun banke OTP Luxembourg S. A. R. L., prek katere madžarski lastniki obvladujejo slovensko banko OTP.
-
30. 4. 2025 | Mladina 18 | Družba Za naročnike
Javnost razburjena, pravna stroka o tresoči se roki
V javnosti je v zadnjem času povzročilo razburjenje več odločitev sodišč, povezanih s kaznivimi dejanji zoper spolno nedotakljivost. Taka je recimo sodba višjega sodišča v Kopru, ki je iz enoletne zaporne kazni v pogojno spremenilo kazen za moška, ki sta leta 2017 pod vplivom alkohola v kampu v Luciji spolno napadla dekle. Milejšo kazen je sodišče med drugim potrdilo z razlago, da zakonski pogoj »več oseb zaporedoma« pomeni najmanj tri storilce in ne najmanj dva, to pa je potrdilo tudi vrhovno sodišče. Konec marca je prav tako razburila odločitev celjskega višjega sodišča; to je očetu, ki je dolga leta, od leta 2005 do 2013, posiljeval mladoletno hčer, ji predvajal pornografijo in jo golo fotografiral, znižalo prvotno dosojeno zaporno kazen na osem let zapora.
-
25. 4. 2025 | Mladina 17 | Družba Za naročnike
Korekcijo napovedujejo iz leta v leto, vendar je, žal, ne bo, in to iz več razlogov. Bila bi mogoča, če bi imeli veliko brezposelnih, a je ravno nasprotno, saj ni ljudi, da bi jih zaposlili, čeprav bi jih potrebovali. Obrestne mere za posojila bi za umiritev morale biti visoke, kot so že bile, vendar je tudi pri tem ravno nasprotno. Recimo zelena posojila (za energetske prenove, gradnjo nizkoenergijskih hiš in podobno, op. a.) imajo fiksno obrestno mero 2,4 odstotka. Tudi makroekonomski kazalci so primerjalno za Slovenijo še dobri. Če se bodo stabilizirale carine, ustavila vojna v Ukrajini, bo učinek zelo verjetno šel v isto smer kot po covidu.
-
25. 4. 2025 | Mladina 17 | Politika
Več kot dva meseca po vložitvi zahteve pri javni agenciji Spirit, da razkrije ključne informacije o zdaj že razveljavljenem javnem razpisu za prestrukturiranje zasavske in savinjsko-šaleške premogovne regije, smo v uredništvo Mladine iz agencije dobili zavrnjene praktično vse zahteve po razkritju informacij. Razkriti nočejo niti sestave razpisne komisije, ki je skoraj 20 od skupno razpisanih 83 milijonov evrov dodelila »farmacevtskima« podjetjema, povezanima s podjetnikom Tadejem Von Horvathom.
-
25. 4. 2025 | Mladina 17 | Družba Za naročnike
Na nepremičninskem trgu v Sloveniji se je lani že tretje leto zapored nadaljeval isti trend: nakupov in prodaj vseh vrst nepremičnin je bilo manj, cene pa so se dodatno zvišale. »Zmanjšanje prometa z nepremičninami ni imelo vpliva na znižanje cen, temveč obratno,« poudarjajo na Geodetski upravi Republike Slovenije (Gurs) v svežem, ta mesec izdanem poročilu. Kaj torej kažejo podatki in kaj za letos napovedujejo državni analitiki, ki imajo najboljši vpogled v nepremičninske evidence?
-
18. 4. 2025 | Mladina 16 | Družba
Direktor NLB Blaž Brodnjak je lani prvič prejel več kot milijon evrov bruto
»Ko bo NLB objavila nagrajevanje za letošnje leto, bo Slovenija v šoku,« je pred dnevi v pogovoru s podkasterjem Klemnom Selakovičem napovedal Blaž Brodnjak. Lani je namreč za vodenje NLB prejel natanko 1.012.914 evrov bruto prejemkov, to je plač in nagrad, kot razkriva letno poročilo banke. Torej skoraj tretjino več kot leta 2023 (768.447 evrov). Ali drugače, lani je prejel za 411 povprečnih slovenskih bruto plač.
-
18. 4. 2025 | Mladina 16 | Družba
Gospodarska zbornica Slovenije in AmCham z milijoni javnega denarja
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je v zadnjih petih letih, od začetka 2020 do danes, po podatkih baze Erar dobila skoraj 20 milijonov evrov javnega denarja, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) 6,3 milijona evrov, ameriška gospodarska zbornica AmCham Slovenija pa več kot milijon evrov. Te plati financiranja vodilni v lobističnih zbornicah slovenskih podjetij seveda ne poudarjajo. Nasprotno, v javnosti se predstavljajo kot edini in izključno polnilci javnih blagajn, iz katerih denar »vlečejo« drugi. A podatki kažejo drugačno sliko: tudi v gospodarske zbornice se stekajo milijoni javnega denarja, s katerim zbornice izvajajo različne projekte, v nasprotju z nevladnimi organizacijami pa zaradi javne porabe nikoli niso na tnalu, zlasti ne populistične desnice.
-
11. 4. 2025 | Mladina 15 | Svet
Potem ko so ZDA uvedle 25-odstotne carine na jeklo, aluminij in avtomobile in nato še 20-odstotne uvozne carine na skoraj vse preostalo blago, uvoženo iz Evropske unije, se je to sredo s svežnjem proticarin odzvala tudi EU. V več časovnih korakih bo uvedla 25-odstotne carine na kmetijske in industrijske proizvode iz ZDA: od soje, mesa, pomarančnega soka, mandljev do tobaka, oblačil, ličil, železa, jekla in aluminija. Čeprav se zdi seznam navaden, pa naj bi bili izdelki, kot je soja, izbrani premišljeno, je nemudoma opozor bruseljski medij Politico, saj pomenijo udarec v osrčje Trumpove republikanske baze. Je zato nemudoma prišlo do zamrznitve carin?
-
11. 4. 2025 | Mladina 15 | Politika
Ministrica Klampfer z lobistom FB/Mete
Ob Trumpovem carinskem stampedu v Evropi se krepijo pozivi, da mora EU obdavčiti ameriške tehnološke velikane, zmanjšati njihovo moč in ponuditi alternative, ta podjetja pa po Evropi naprej delajo »business as usual« in poskušajo prodati svoje »rešitve«. Tako je naše ministrstvo za digitalno preobrazbo pred tremi tedni, 19. marca, obiskal lobist Mete in med drugim ponujal nov produkt. »G. Tovaryš je predstavil odprtokodne velike jezikovne modele LLaM, ki jih ponujajo pri FB/Meta, in predstavil možnosti njihove uporabe v javni upravi in v podjetjih,« piše v uradni zabeležki sestanka, na katerem je bila ob treh sodelavcih celo sama ministrica Ksenija Klampfer. Kupili niso nič, Patrik Tovaryš pa jim je med drugim razodel: »Pri podjetju Meta si želimo, da Evropska unija s predpisi ne bi omejevala razvoja novih tehnologij.«
-
4. 4. 2025 | Mladina 14 | Družba
Leta 2024 je bila Slovenija po onesnaženosti s finimi prašnimi delci, poimenovanimi s kratico PM2,5, med vsemi 41 državami evropske celine sedma najslabša, uvrstila se je med Poljsko in Turčijo, med 27 državami Evropske unije pa je bila slabša le Romunija. To kaže ta mesec objavljeno poročilo švicarske ekipe IQAir, ki za 139 držav zbira podatke o koncentracijah prašnih delcev iz javno dostopnih merilnikov kakovosti zraka. Prašne delce PM2,5 uvršča Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) v prvo skupino karcinogenosti, skupaj na primer z azbestom, njihov glavni izvor pri nas pa so – in to zavedanje je ključno – peči na drva. Uvrstitev Slovenije na rep evropskih držav je za večino Slovencev presenečenje: živimo namreč v popolnoma nasprotnem prepričanju o svojem okolju. A stvari postanejo še resnejše, ko pogledamo, kje smo na lestvicah po boleznih, kot je pljučni rak, in kaj kaže pravkar končana pilotna raziskava astme pri otrocih.
-
4. 4. 2025 | Mladina 14 | Družba
Zakaj so prašni delci PM2,5 »ubijalci«?
Dr. Metoda Dodič Fikfak je zdravnica, raziskovalka in univerzitetna profesorica. Ukvarja se z boleznimi, kot so mezoteliom, pljučni rak in druge vrste raka, ki so posledica izpostavljenosti azbestu. Je tudi predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
-
4. 4. 2025 | Mladina 14 | Družba
Devetega decembra lani je Finančna uprava Republike Slovenije (Furs) z javnim pozivom pozvala vse, ki dosegajo dohodke na spletni platformi OnlyFans, naj si davčni status uredijo s samoprijavo: »Preverite, ali ste napovedali vse dohodke, ki ste jih dosegli v preteklih letih iz tega naslova. Če jih še niste, storite to do 31. decembra 2024.« Furs je namreč pridobil podatke o slovenskih ustvarjalcih vsebin in za leto 2025 zanje napovedal ciljno usmerjene davčne nadzore. Pri tem je razkril grobe statistike: v zadnjih nekaj letih si je dohodke prek te plačljive platforme za (zlasti) »odrasle vsebine« in s starostno omejitvijo 18+ ustvarjalo nekaj sto slovenskih davčnih rezidentov, ki so v zajetih letih skupaj ustvarili več kot 10 milijonov evrov prihodkov, rekorder med njimi sam več kot milijon evrov.
-
4. 4. 2025 | Mladina 14 | Družba
Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo zagotavljajo, da se zavedajo, da so individualna kurišča pomemben vir onesnaženja zraka, zlasti v zimskem času in v dolinah s temperaturnimi inverzijami. »Kljub pomembnemu napredku pri izboljšanju kakovosti zunanjega zraka v zadnjih desetletjih ostajajo izzivi veliki – v zimskem času kakovost zraka v celotni Sloveniji še vedno ne dosega priporočil Svetovne zdravstvene organizacije,« poudarja državni sekretar Uroš Vajgl. Zadnji poskus regulacije kurišč na drva ni uspel. »Razprava o regulaciji je bila, žal, pogosto napačno razumljena kot splošna prepoved kurjenja lesa. V resnici se je nanašala zgolj na nove gradnje ali celovite prenove v gosto naseljenih območjih, kjer so se prebivalci že zdaj množično odločali za druge vire ogrevanja.«
-
4. 4. 2025 | Mladina 14 | Družba
Kdo bo vodil komunikacijsko strategijo pri zelenem prehodu?
Glavna komunikatorja zelenega prehoda v Sloveniji postajata Herman & partnerji in Pristop. Za komuniciranje »zelenih energetskih projektov« so ju izbrale državne energetske družbe na čelu s Holdingom Slovenske elektrarne (HSE).
-
28. 3. 2025 | Mladina 13 | Politika
Občinski referendumi imajo veliko hibo
Oktobra lani se je izjalovil poskus pobudnikov, da bi zbrali dovolj podpisov prebivalcev, ljubljanskih volivcev, za razpis občinskega referenduma o spremembi odloka o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Pobuda, ki sta jo vložila Arne Vehovar in Saša Đorđević z več kot sto občani, je nasprotovala odločitvi večine v mestnem svetu, ki je sprejela spremembe omenjenega odloka. Ta razplet je, kot se spomnimo, sledil nasprotovanju Zavoda za varstvo narave in dela javnosti Magnificovemu koncertu, ki je bil načrtovan na tivolski zelenici, a ga tam nazadnje vendarle ni bilo. Tudi referenduma o spornem odloku ni bilo, saj pobudnikom ni uspelo zbrati zahtevanih 11.260 podpisov. Čeprav je bilo razlogov za neuspešnost zbiranja overjenih podpisov več, je ta primer spodbudil razprave, ali so referendumi na občinski ravni ustrezno urejeni.
-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Družba
Griša Močnik je doktor fizike, vodja Centra za raziskave atmosfere, ki deluje pri Univerzi v Novi Gorici, dekan Fakultete za znanosti o okolju te univerze in član Podnebnega sveta, vladnega posvetovalnega organa. V sodelovanju s tujimi ustanovami je vključen v razvoj najnaprednejših metod za merjenje absorpcije svetlobe v aerosoliziranih delcih v zraku in meritev onesnaženosti zraka, s katerimi je mogoče določiti izvor posameznih onesnaževal, kemijske »prstne odtise« posameznih virov in njihovo povezanost z vplivi na zdravje. Močnikova mednarodna ekipa je ravno z rabo najsodobnejših metod nedavno potrdila pomemben vpliv cementarne-sosežigalnice odpadkov Alpacem, bivšega Salonita, na onesnaženost zraka in s tem na zdravje ljudi v Anhovem. S tem je postavila na laž dolgoletne trditve avstrijsko-italijanskih lastnikov o neškodljivosti dejavnosti.
-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Družba
Agencija za varnost prometa je minuli teden za isto mizo zbrala vse, ki se ukvarjajo s posledicami zunanjega oglaševanja, torej s posledicami vizualnega kaosa, ki smo ga vozniki in sopotniki primorani gledati iz avtomobilov zlasti ob večini avtocest in na bližnjih kmetijskih zemljiščih.
-
14. 3. 2025 | Mladina 11 | Družba
Štirje vodilni zgubaškega Premogovnika Velenje so si, ker so si pač lahko, omislili tesle
»Premogovnik Velenje avtomobilov znamke Tesla ni kupil, imamo pa za štiri avtomobile te znamke sklenjen poslovni najem. Avtomobile uporabljajo vodilni kadri,« so na vprašanja o teslah odgovorili iz državne družbe, ki jo vodijo generalni direktor Marko Mavec in direktorja Maja Gazvoda in Janez Rošer. Kdo so štirje uporabniki, niso razkrili.
-
14. 3. 2025 | Mladina 11 | Politika
Med strateške naložbe države bo prvič dodano živilsko podjetje. Gre za največje prašičerejsko podjetje v državi, torej Farme Ihan, ta korak pa je mogoče razumeti kot pozitiven premik k zavedanju politike o pomenu (samo)oskrbe s hrano. Kmetijsko ministrstvo trdi, da je krepitev domače pridelave hrane pomembna ne samo kot gospodarska dejavnost, »temveč kot ključen element nacionalne varnosti«.
-
7. 3. 2025 | Mladina 10 | Družba
Vodstvo Nuklearne elektrarne Krško je očitno le dobilo zeleno luč, da začne preverjati, ali bi bilo mogoče in zlasti varno podaljšati obratovanje na 80 let. Sredi februarja je objavilo mednarodno javno naročilo, s katerim išče izvajalca »študije izvedljivosti podaljšanja obratovalne dobe nuklearke s 60 na 80 let«.
-
7. 3. 2025 | Mladina 10 | Svet
»Trgovinske vojne so izbruhnile,« je agencija Reuters sporočila v torek zjutraj, ko je ameriški predsednik Donald Trump uvedel dodatne 25-odstotne carine na uvoz iz Kanade in Mehike in podvojil carine za uvoz iz Kitajske na 20 odstotkov. Izvršni direktor ene največjih ameriških verig diskontnih veleblagovnic in hipermarketov Target je že čez nekaj ur napovedal, da bodo v naslednjih dneh zvišali cene nekaterih sezonskih živil, kot je avokado iz Mehike: »Če zdaj obstaja 25-odstotna carina, se bodo te cene zvišale.« Preprosta logika, ki kaže, da bodo breme Trumpovih carin takoj in vsaj delno prevzeli ameriški potrošniki, ki jim je Trump obljubljal nižje življenjske stroške. Države Evropske unije na Trumpove carine še čakajo, a se unija na njihov prihod tudi že pripravlja. Zlasti pozorna mora biti na izbiro povračilnih ukrepov na Trumpovo carinsko alanfordovsko politiko »najprej streljaj, potem sprašuj«, opozarja profesor Ekonomske fakultete Marko Jaklič.
-
7. 3. 2025 | Mladina 10 | Družba
V dobrem desetletju 2010– 2022 smo v Sloveniji izgubili 8568 hektarjev kmetijskih zemljišč, od tega četrtino ali 2080 hektarjev s pozidavo, preostanek z zaraščanjem. Kritično pri tem je, kot navajajo na kmetijskem ministrstvu, da se pri nas za pozidavo, kar pomeni nepovratno uničenje, namenjajo večinoma najkakovostnejša kmetijska zemljišča, to so njive na ravnini z visokim proizvodnim potencialom, zaraščajo pa se predvsem travniki in kmetijska zemljišča z nižjim proizvodnim potencialom, ki so manj ugodna za obdelavo.
-
»Pred vsakim protestom mora organizator prebrati, kaj se ne sme vzklikati. Pogosto je prepovedana beseda genocid ali intifada, torej palestinska vstaja proti izraelski okupaciji. Vedno je prepovedan slogan From the river to the see, Palestine will be free. Ljudje so aretirani tudi zaradi izpeljank, kot je ta na moji majici,« je Andraž Rožman, novinar in pisatelj, v uvodu opisal dogajanje na zadnjih propalestinskih protestih v Berlinu. Na prireditvi v ljubljanskem Pritličju je le dan po gostovanju Francesce Albanese v Berlinu in le nekaj dni pred nemškimi volitvami za občinstvo spregovoril z Ramsisom Kilanijem, propalestinskim aktivistom, ki ga želijo izključiti iz stranke Die Linke, in z Doris Ghannam, nemško predstavnico svetovnega gibanja BDS (bojkot, dezinvesticije, sankcije), ki si prizadeva za ustavitev mednarodne podpore izraelskemu zatiranju Palestincev.
-
V Zasavju se bojijo nove umazane dejavnosti
Marca 2015 je cementarna Lafarge v Trbovljah ustavila proizvodnjo. To je morala storiti na zahtevo inšpektorjev, saj je cementarna kljub razveljavitvi okoljskega dovoljenja za gorivo uporabljala petrolkoks, to je stranski proizvod nafte, ki onesnažuje okolje. Razveljavitev dovoljenja, s katerim je agencija za okolje Lafargeu v nekaterih primerih dovolila rabo petrolkoksa, sta na sodišču takrat dosegli okoljevarstveni organizaciji PIC in Focus na čelu z Urošem Macerlom iz lokalnega Eko kroga. »Mirovanje cementarne v Trbovljah pomeni pripravo tovarne na morebiten ponovni zagon v prihodnosti,« so v Lafargeu, ki se danes imenuje Holcim, zapisali v letnem poročilu 2015.
-
»Kako policija in ministrstvo ocenjujeta dejstvo, da imajo Slovenci vedno več orožja zaradi strahu za lastno varnost? Kaj je po oceni policije in ministrstva vzrok za vedno večji strah za lastno varnost?« To je del poslanskega vprašanja, ki ga je konec januarja postavil poslanec Andrej Kosi (SDS). V podtonu vprašanja zaznamo mnenje, da naj bi se stopnja varnosti v Sloveniji zmanjševala. »Vse več je takih, ki orožje kupijo, ker se bojijo za lastno varnost,« je dejal Kosi in dodal, da naj bi imelo pri nas »več kot 5300 ljudi v lasti več kot 6100 kosov varnostnega orožja«.
-
Kakšne posledice ima novi ekonomski svet Amerike za Slovenijo?
Z makroekonomistom dr. Mojmirjem Mrakom, profesorjem na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in enim največjih poznavalcev globalnih finančnih politik, smo govorili o sedanjem stanju, o potezah nove ameriške administracije predsednika Donalda Trumpa, najprej o carinah, seveda tudi o posledicah, ki jih ima novi ekonomski svet Amerike za Slovenijo.
-
Decembra 2021 je Janševa koalicija spremenila zakon o urejanju prostora, ki je temeljni predpis prostorskega načrtovanja pri nas. Ključne spremembe so začele veljati šele pol leta kasneje, 1. junija 2022, na dan nastopa vlade Roberta Goloba. A suhoparne tehnične spremembe se v konkretnih postopkih prostorskega umeščanja izrisujejo šele zdaj. »Gre za de facto degradacijo sodelovanja javnosti, ki je iz postopkov glede na obstoječo prakso izpadla,« opozarja pravnik Aljoša Petek iz PIC, Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja. V vladi Roberta Goloba težave, pričakovano, ne vidijo.
-
Leta 2001, torej pred skoraj četrt stoletja, je Petrol napovedal, da se bo poleg trgovanja z naftnimi derivati lotil tudi ekoloških in energetskih dejavnosti. Dve leti kasneje je simbolno spremenil ime iz »Petrol, Slovenska naftna družba« v »Petrol, Slovenska energetska družba«. A danes, torej skoraj četrt stoletja kasneje, je večina prihodkov skupine Petrol še vedno povezana s prodajo nafte in derivatov, ki ostajajo njen ključni prodajni produkt. Še več: ker je država leta 2022 zaradi energetske draginje začela naftnim trgovcem omejevati marže, je uprava Petrola pod pritiskom vplivnih delničarjev sprožila vrsto pravnih postopkov zoper državo in zaradi domnevnega »oškodovanja« znižala vlaganja v energetski prehod. V istih letih domnevnega »oškodovanja« pa so si delničarji Petrola izplačevali rekordne dividende. Kdo trenutno dejansko vlada v Petrolu in kakšen vpliv ima sploh še država?
-
Eno izmed podjetij poslovneža Von Horvatha gre v likvidacijo
»Po zaključku investicije bo Maribor imel nov hotel s 3 zvezdicami, v katerem bo 20 sob (40 ležišč).« Tako piše v predstavitvi Boutique wine hotela Vila Lent, ki bi moral do konca leta nastati v stavbi na Vojašniškem trgu 7 v Mariboru in za katerega je podjetje Magna QI v lasti Tadeja Von Horvatha leta 2023 dobilo odobreno subvencijo 1,06 milijona evrov. Dodelilo mu jo je gospodarsko ministrstvo Matjaža Hana iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost.
-
Slepilni manevri ministra Hana
V sredo, 22. januarja, je gospodarski minister Matjaž Han in predsednik SD tako rekoč pred kamerami sprejel odstop direktorja javne agencije Spirit Roka Capla. Pri tem je dramatično opozoril, da je malokdo v državi sposoben »tako hitro sprejeti objektivno odgovornost in prevzeti neke posledice«. Capl je namreč odstop ponudil po tem, ko so mediji razkrili nepravilnosti pri razdelitvi desetine milijonov evrov za prestrukturiranje premogovniških regij. A Capl do danes še ni odšel s Spirita. Ves čas ima vsa pooblastila direktorja, kar kaže, da je bil sprejeti odstop le predstava ministra Hana za javnost. Ministrstvo sicer nadzira javne komunikacije Spirita v zvezi s spornim razpisom, kjer z razkrivanjem javnih informacij zavlačujejo.
