Walter Baier / »Levica je bila uspešna, kadar je bila sposobna sklepati čim širša zavezništva«

Walter Baier je avstrijski politik in ekonomist, decembra lani je bil izvoljen za predsednika Evropske levice, stranke, ki v evropskem parlamentu združuje levičarske stranke od socialistov do komunistov in katere članica je tudi slovenska Levica. Pred tem je bil skoraj desetletje predsednik Komunistične stranke Avstrije (KPÖ), ki je nedavno dosegla zavidanja vreden uspeh v Salzburgu – navkljub pričakovanjem ji je na volitvah uspelo zasesti drugo mesto. Podobnega uspeha za Evropsko levico bi si zagotovo želel tudi na naslednjih evropskih volitvah, ki bodo prihodnje leto. Vendar pa trenutne projekcije niso najobetavnejše. Na grških parlamentarnih volitvah je pred kratkim slavila Nova demokracija, konservativna stranka premiera Kiriakosa Micotakisa. Osvojila je skoraj 41 odstotkov volilnih glasov – samo za primerjavo: drugouvrščena Siriza jih je prejela kar pol manj –, vendar je bilo to še vedno premalo za samostojno oblikovanje vlade, zato se bodo Grki na volitve spet odpravili konec junija. Prejšnji konec tedna so v Španiji potekale regionalne in lokalne volitve. Na njih so največje izgube pretrpeli vladajoči socialisti, v večini regij je slavila konservativna Ljudska stranka. Tudi zaradi izida je španski premier Pedro Sánchez za konec julija razpisal predčasne parlamentarne volitve, ki bi morale sicer potekati ob koncu leta.

TV komentar / Eugenija na tržnici

Po novinarskih uredništvih še zdaj kroži zgodba, da je nekoč v davnih časih moral vsak novinar prvi mesec, dva po prihodu v novinarsko hišo hoditi na tržnico popisovat cene sadja in zelenjave. Vsak dan, z beležko v roki. Saj veste, hodil je od ene branjevke do druge in jih spraševal, po koliko ponujajo svoje izdelke. In na koncu naj bi vsak dan napisal poročilo, koliko je stala čebula (od - do), koliko krompir, pa korenček, mladi krompir, kifeljčar posebej, briške češnje toliko, mandarine iz doline Neretve toliko itd. Tako naj bi se kalilo pravo novinarsko pero, le tako naj bi novinar postal tisti pravi novinar, ki potem lahko zruši Nixona, če ne že Brežnjeva. Ker le na tržnici se lahko pravilno skališ, le na tržnici lahko začutiš utrip družbe, navadnega človeka in njegove tegobe.

Ustavno sodišče ne obstaja več!?

Predsednik SDS in nekdanji predsednik vlade Janez Janša je po odločitvi ustavnega sodišča, da odpravi začasno zadržanje novega zakona o RTV in s tem omogoči njegovo uveljavitev ter slabitev političnega oprijema nad javnim medijem, zapisal, da »ustavno sodišče ne obstaja več«. Želel je reči, da je storilo nekaj, česar ustavno sodišče ne bi smelo storiti, da je prestopilo rubikon, da je storilo nekaj tako nezaslišanega, da poti nazaj ni več. Da se lahko kar samoukine, ker beseda ustavnih sodnikov in sodnic, njihove odločitve, razsodbe ne štejejo nič. Poglejmo torej dogajanje na ustavnem sodišču, ki je politično desnico razburilo celo bolj, kot jo razburi navadno.

»Obsedenost z rastjo je trdovratna«

Timothée Parrique je raziskovalec ekološke ekonomije na Univerzi v Lundu in avtor knjige Upočasni ali propadi. Ekonomija odrasti (Ralentir ou périr. L’économie de la décroissance, 2022). Parrique je kot govorec sredi maja v evropskem parlamentu sodeloval na konferenci Onkraj rasti - Poti do trajnostne blaginje v EU, ki je bila ena največjih tovrstnih doslej.

Športni pohlep

Nogometna zveza je ena od peščice športnih organizacij, v katerih te dni hladijo večjo količino šampanjcev. Vzdušje v vodstvu je v napetem pričakovanju devetih milijonov evrov, ki bi naj pritekli na njihove bančne račune. Predvidoma čez nekaj tednov bi se namreč morali končati dogovori o prodaji njihovega deleža Športne loterije. Sekira jim je padla v med še pod vodstvom Aleksandra Čeferina, ko so leta 2015 od Probanke v likvidaciji odkupili 17,3-odstotni delež loterije. Zanj so tedaj odšteli 3,6 milijona evrov, ki pa so jim jih s takojšnjim izplačilom presežnega kapitala loterije in novimi sponzorskimi pogodbami dejansko povrnili v dveh letih. Sedaj utegnejo, v skladu s prakso najbolj zvitih skladov tveganega kapitala, to načeloma dolgoročno naložbo prodati naprej drugim kapitalskim skladom in še dodatno zaslužiti; pa še nove sponzorske pogodbe naj bi sklenili z bodočimi lastniki.

Požvižgajo se na sodišča

Le ena je institucija v državi, ki ne upošteva odločb informacijske pooblaščenke in ki – še huje – ne upošteva niti pravnomočnih odločb vrhovnega sodišča. Imenuje se Ekonomska fakulteta. Tako nam je na naše vprašanje o največjih upornikih na področju dostopa do informacij odgovorila informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. Ta pravi, da se njihove odločbe praviloma spoštujejo in izvršujejo, z izjemo omenjene fakultete, ki že od leta 2015 prosilki – tedaj je to bila novinarka Dela Anuška Delić – ne želi razkriti podjemnih in avtorskih pogodb, ki jih je fakulteta sklenila s svojimi zaposlenimi.

Najbolj humano streljanje v glavo

V Krajinskem parku Ljubljansko barje so se odločili za odstranitev celotne tam živeče populacije nutrij. Ker so tujerodna, invazivna vrsta. Ker jih je preveč, ker povzročajo škodo in ker je pred njimi treba zavarovati domače ekosisteme. In ker druge možnosti kot poboj ni. Stroka je, kakor vedno v takih primerih, soglasna. A precej odločno je bilo tudi sporočilo splošne, laične, neuke javnosti – spletno peticijo proti poboju nutrij je v kratkem času podpisalo skoraj 25 tisoč ljudi.

Vlado Miheljak

2. 6. 2023  |  Mladina 22  |  Dva leva

Komentar / Anžizem na obzorju

Slovenija je ujeta v večni kulturni boj. To ni dobro. A tudi slabo ne. Tako preprosto je, temu se ne da ubežati. Vsekakor pa tem za Janševo državljansko vojno ne bo zmanjkalo. Trenutno imamo kar tri v zalogi: ukinitev samostojnega muzeja osamosvojitve, postavljanje in podiranje spomenikov na Trgu republike ter najbolj svežo, odpravo obeleženja dneva spomina na žrtve revolucionarnega nasilja. Onkraj načelnih in strokovnih pomislekov odstop vlade od posameznih namer ne bi pomenil nič usodnega. A nepopustljivo ravnanje vlade je v teh primerih tehtno, argumentirano in zdravilno. Namreč, vsak izkušen psihoterapevt ve, da je edino zdravilo proti fiksaciji na določeno vsebino prav nepopustljivost. Če torej »pacient« poreče, da na vse pristaja, razen na ukinitev muzeja osamosvojitve, razen na odpravo dneva spomina na žrtve komunističnega režima ... je pravi odgovor prav v vztrajanju, češ, ne zanimajo me stvari, ki jih lahko daš, ampak le tiste, ki jih ne moreš dati za nobeno ceno. Fetišizirano osamosvojitveno (pol)zgodovino je mogoče defetišizirati edino s tako grobo terapevtsko kuro.

Premoženje politikov v Sloveniji / Več transparentnosti

Spletni portal Oštro je prejšnji teden povil nov raziskovalni projekt, po devetih mesecih trdega dela je na svet privekala aplikacija Detektor premoženja, ki javnosti omogoča vpogled v premoženje političnih funkcionarjev. V prvi fazi se je novinarska skupina osredotočila na vladno ministrsko ekipo, naslednja faza objav bo sledila jeseni.

Družba znanja in visokošolski štrajk

Radi govorimo o družbi znanja in o tehnoloških prebojih kot še eni od variacij na temo učite se in učite. Dejansko se svet vrti drugače. Na številnih področjih, vzemimo za primer farmacijo, se podjetjem splača veliko več denarja vlagati v trženje, oblikovanje nove embalaže ali celo sponzoriranje zdravnikov kot pa v razvoj novih produktov. Podobno je pri plačah, s katerimi družba vrednoti dejavnosti ali poklice. Če bi torej sodili po višini plač, so v Sloveniji največji geniji menedžerji, predvsem predsedniki uprav v finančnih institucijah, na drugem mestu pa najdemo zaposlene v elektroenergetiki. Finančniki in energetiki sodeč po tem največ prispevajo k družbi in njenemu napredku.

Pravica do volitev

Po ustavi naj bi bila volilna pravica splošna in enaka. Zakon o volitvah v državni zbor tako določa, da ima pravico voliti in biti izvoljen za poslanca vsak državljan Slovenije, ki je dopolnil 18 let. Vendar določa tudi, da ta pravica ne pripada osebam, za katere je sodišče ob postavitvi pod skrbništvo odločilo, da niso sposobne »razumeti pomena, namena in učinkov volitev«. To v praksi pomeni, da je ta pravica najpogosteje odvzeta osebam z intelektualno oviranostjo, težavami z duševnim zdravjem ali demenco. Oseb z odvzeto volilno pravico je za zdaj več kot 3500.

Ministrovo soliranje

Že ob napovedi šolske reforme je bilo jasno, da bo vlada z njo zagrizla v trd oreh, takega projekta že več kot desetletje ni uspelo izpeljati nobeni vladi. Decembra je bila oblikovana delovna skupina za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja, ki naj bi delovala tudi kot posvetovalno telo šolskega ministra. Vendar so se na ministrstvu z vložitvijo predloga sprememb zakona o osnovni šoli zdaj, vsaj tako so menili nekateri člani skupine, odločili, da lahko reformo speljejo sami.

Brežan huje kot predhodnik

Državni zbor, konkretneje poslanska večina koalicije, je 23. maja izglasoval interventni zakon, s katerim bodo vsem podjetjem samodejno podaljšane koncesije za rudarjenje, torej izkoriščanje mineralnih surovin, za 30 mesecev. Zakon je predlagal pristojni minister za naravne vire Uroš Brežan z utemeljitvama, ki mečeta slabo luč na njegovo ministrstvo. Tam so prepričani, da izvedba presoj številnih vlog podjetij, ki se jim iztekajo koncesije za izkoriščanje mineralnih surovin, ni mogoča. Krive naj bi bile nakopičene zamude pri upravnih postopkih iz časa covida, »zastoji« pa naj bi bili tudi pri sprejemanju prostorskih načrtov občin, ki so ključni za določanje natančnih območij izkoriščanja. Da ne bi bilo ovirano gospodarstvo, odvisno od surovin, so tako za 30 mesecev brez vsakršnega preverjanja izpolnjevanja pogojev in stanja na terenu podaljšali koncesije vsem podjetjem, ki bi se jim te iztekle do decembra 2024.

Kliči M za laži

Eden najbogatejših zemljanov Elon Musk se je zapletel v nov boj, ki je v nasprotju z javnim dobrim: njegovo družbeno omrežje Twitter ne bo več spoštovalo kodeksa ravnanja na področju dezinformacij, ki ga je leta 2018 uvedla Evropska unija. Spoštovanje tega kodeksa ni obvezno, a so se vse večje digitalne platforme za deljenje vsebin, tudi Twitter, TikTok in Metina Facebook in Instagram, za to odločile prostovoljno. Zavezale so se, da bodo merile učinke in redno poročale o napredku na tem področju, a Twitter se je zdaj premislil, in to ob nenavadnem času – tik preden bo s 25. avgustom doslej prostovoljni akt EU postal pravno zavezujoč.

Končno direktor policije

Vlada Roberta Goloba bo po letu dni na oblasti očitno vendarle imenovala generalnega direktorja policije s polnim mandatom. Tako vsaj kaže razpis, ki je bil objavljen po veljavnem zakonu, kar pomeni, da bo novi prvi mož še vedno lahko le policist, ne pa vojak ali kak drug varnostni strokovnjak.

Jože Vogrinc

2. 6. 2023  |  Mladina 22  |  Javna pamet

Komentar / Varanje v politiki

V intervjuju v Mladini 26. maja je Luka Mesec protivladno mobilizacijo upokojencev, ki jo izvaja stari esdeesovec Pavel Rupar, okarakteriziral tudi z znanim reklom. Slogan je pripisal kolektivno Američanom: »’You can fool all the people some time, you can fool some people all the time, but you can not fool all the people all the time’. Lahko torej vlečeš vse ljudi za nos nekaj časa, nekatere tudi ves čas, ne moreš pa vleči vseh ljudi za nos ves čas.« Mesec je znano frazo uporabil na znan način, z jasnim sporočilom: varanje v politiki (vsaj v demokracijah, kakor bomo v tem zapisu rekli državam, kjer se na rednih volitvah potegujeta za nekajletni mandat na oblasti vsaj dva kandidata) se splača samo na kratki rok; na dolgi rok se obnese poštenost.

Janko Lorenci

2. 6. 2023  |  Mladina 22  |  Kolumna

Komentar / Kdo bo rekel: Dovolj!

Je Robert Golob že postal tradicionalni, se pravi neuspešni novi obraz? Je levosredinsko volilno telo nasedlo tudi njemu enako kot dozdevnim odrešiteljem pred njim? Nasedlo zato, ker je vsak nov obraz vendarle boljši, manj nevaren od Janše? Ker mediji, močni kreatorji javnega mnenja, volivcem ne pomagajo iskati res drugačnih, alternativnih novih obrazov? Ker so volivci komot, kratkega spomina in radi padajo na populistične, všečnostne finte? Ker so verjeli, da je bil Golob sposoben menedžer in bo sposoben premier? Ker ima nekaj osebnega šarma in je govoril, kar so ljudje hoteli slišati? Ker so glasovali taktično in skoraj vse glasove dali njemu, Levici in SD pa zgolj drobtinice?

Transhumanistične blodnje

Kontroverzno podjetje Neuralink, eden od najbolj skrb zbujajočih projektov tehnološkega mogotca Elona Muska, od leta 2016 razvija tako imenovani nevronski vmesnik, napredno tehnologijo, ki možgane povezuje neposredno z računalnikom. Čeprav je skrivnostno podjetje lani ogromno prahu dvignilo z neetičnim, pravzaprav sadističnim ravnanjem z laboratorijskimi živalmi, ki ga je razkrilo poročilo Odbora zdravnikov za odgovorno medicino (PCMR), se je ta prah očitno že dodobra polegel; prejšnji teden je FDA, ameriška uprava za hrano in zdravila, podjetju odobrila klinično preskušanje nevronskega vmesnika na ljudeh.