Nihče, niti vladar ni nad zakonom

Predstavljajte si, da se prijavite na razpis za službo v nekem srednje velikem slovenskem mestu, denimo na delovno mesto v kulturni ustanovi. Opravite razgovore, priložite vso dokumentacijo, napišete vizijo razvoja, po dolgem izbirnem postopku pa vas obvestijo, da ste sprejeti. Čaka vas nova služba, nova stopnica v karieri. Stvari pa se zapletejo. Od nekod se pojavi župan, ki nima nikakršne vloge pri izbirnem postopku, na koncu bi se moral z izbiro le seznaniti, a vas ne mara. Tako ostanete brez službe, v občinskem glasilu pa se iznenada pojavi nov razpis za isto delovno mesto. A ker stvari v tej državi delujejo po nekih pravnih pravilih, vsaj tako mislite, se zaradi županove samovolje zatečete na sodišče, ki vam pritrdi. Župan bi se moral seznaniti z izvorno izbiro, ne pa da je stekel nov razpisni postopek. In kaj potem stori ta samovoljni lokalni oblastnik? Na odločitev sodišča se požvižga in reče, da je pač ne more izvršiti. Oprostite, a žal ne gre, zunaj je nov razpis, morda pa bo še eden, tako pač je.

Natančno takšna zgodba se že leto dni dogaja kandidatoma za evropska tožilca, Tanji Frank Eler in Mateju Oštirju, ki ju je državnotožilski svet izbral in potem ministrstvo za pravosodje predlagalo za predstavnika Slovenije v evropskem javnem tožilstvu, neodvisnem organu, pristojnem za pregon kaznivih dejanj, ki škodujejo proračunu in finančnim interesom Evropske unije. Izbrana kandidata sta zmotila Janeza Janšo, vlada se najprej mesece ni želela seznaniti z izbiro, potem pa je samovoljno objavila nov razpis za ti dve tožilski mesti. V vmesnem času je zaradi samovolje, kršenja zakonodaje odstopila ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič, upravno sodišče pa je na koncu presodilo, da mora vlada prvi postopek izpeljati do konca in da ga ne sme, kar tako, brez obrazložitve, razglasiti za neuspešnega in brez pravnih učinkov. Zakon predvideva, da izbor evropskih delegiranih tožilcev opravi državnotožilski svet, pripravi listo kandidatov, ministrstvo za pravosodje pa predlog posreduje vladi, s katerim se ta seznani. Državnotožilski svet je strokoven in (v nasprotju z vlado) politično neodvisen organ, prav tako pa noben predpis vladi ne podeljuje pristojnosti za presojo odločitev državnotožilskega sveta, saj naj bi bila neodvisnost evropskih delegiranih tožilcev »nedvomna«. Natančno to neodvisnost je lahko doseči samo tako, da imenovanje tožilcev ni izpostavljeno politični presoji. Tožilstvo ni del vlade, ampak je organizirano kot samostojni državni organ.

Afera Kurz: Kar počne Janša nekaznovano, v Avstriji preganjajo

Vse se je zgodilo s svetlobno hitrostjo, vsaj po slovenskih merilih. Prejšnji teden, ko je bil avstrijski kancler Sebastijan Kurz v gosteh pri Janezu Janši na Brdu pri Kranju, na vrhu EU-Zahodni Balkan, je avstrijsko specializirano tožilstvo opravilo hišne preiskave v njegovem uradu, na sedežu njegove ljudske stranke (ÖVP) in na finančnem ministrstvu. Nekaj dni za tem je Kurz, proti kateremu bo očitno vložena obtožnica zaradi korupcije, odstopil. Kaj mu očitajo in kako so mu kriminalisti prišli na sled?

Čas je, da pojemo bogate

Jakobinska diktatura velja za najnasilnejše obdobje francoske revolucije. Po propadu monarhije se je Francija spopadala s številnimi težavami, kot sta vojna in suša, posledično pa tudi s slabimi letinami. Oblast, ta čas v rokah odbora za občo blaginjo, ki ga je vodil Maximilien Robespierre, se je po eni strani trudila na vsak način ohranjati izročilo revolucije – tudi s pomočjo obglavljanj z giljotino –, na drugi pa zaupanje dobesedno sestradanega ljudstva. Ko je to obdobje povzemal zgodovinar Adolphe Thiers, je za to uporabil besede, ki jih je pripisal filozofu Jean-Jacquesu Rousseauju: »Ko ljudje ne bodo imeli več kaj jesti, bodo pojedli bogate!«

Krik na pomoč

Po letu in pol pandemije koronavirusne bolezni se kaže hud davek, ki ga življenje v zaostrenih razmerah terja pri otrocih in mladostnikih. Negotovost glede prihodnosti, strah pred boleznijo, dolgotrajno zaprtje šol in posledično manj medosebnih stikov, zato pa toliko več preživetega časa pred zasloni pametnih telefonov in računalnikov na mlajših generacijah puščajo posledice. Duševne stiske in motnje so v porastu, najbolj so na udaru najstniki, vse več jih išče psihološko in tudi psihiatrično pomoč. Vse več jih v zaostrenih razmerah tudi obupuje nad življenjem in poskusi narediti samomor. Kot opozarjata strokovnjakinji, s katerima smo govorili, je pandemija covid-19 dokončno razgalila vse razsežnosti epidemije duševnih težav slovenskih mladostnikov, ki traja že leta – in jo še silovito pospešila.

Škofa Štumpfa motijo angažirani mladi

Murskosoboškemu škofu Petru Štumpfu strah pred zlimi duhovi ni tuj – videl jih je že, ko je strašil z islamizacijo Evrope, domnevno agendo skupnosti LGBTIQ+ in radikalnimi feministkami. Zato ni prav nič nenavadnega, če se mu zdaj prikazujejo v novi pojavni obliki: v obliki angažiranih mladih. Te je v pridigi, posvečeni lani preminulemu škofu Jožefu Smeju, označil za izgubljene begavčke.

Zaposleni na Institutu Jožef Stefan nad informacijsko pooblaščenko 

Urad informacijske pooblaščenke, ki ga vodi Mojca Prelesnik, je v času vlade Janeza Janše ostal do nje kritičen in neodvisen organ, zaradi česar si je prislužil zvrhano mero oblastniških klofut. Nazadnje je na začetku tega meseca parlamentarni odbor za notranjo politiko, ki ga vodi Branko Grims (SDS), celo zavrnil njegovo letno poročilo, česar ne bi smel, poleg tega je državni svet pred tem poročilo pohvalil. A Grims je brez posebne utemeljitve razsodil, da je poročilo pomanjkljivo. Zaradi te poteze, ki jo v uradu informacijske pooblaščenke razumejo kot »del političnega obračunavanja«, Mojca Prelesnik zdaj razmišlja, da bi o vsem skupaj obvestila pristojne mednarodne organe v Svetu Evrope in EU.

Maščevanje zaradi neuklonljivosti

Doktorica zgodovine Kaja Širok je bila zadnje desetletje direktorica Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Bila je ena najbolj zagnanih direktoric slovenskih kulturnih institucij, saj se je muzej pod njenim vodstvom v kratkem času izrazito vpel v mednarodne projekte in postal obiskana destinacija. A po dveh mandatih se je od položaja morala posloviti. Simonitijeva politična čistka je ni zaobšla, namesto nje je bil imenovan zgodovinar in doktor teologije Jože Dežman, čigar mandat se vedno ujame z vladavino SDS. Ministru pa ni bilo dovolj, da je Kajo Širok »le« zrušil s položaja. Kot kaže, jo ruši, kjer jo le lahko.

Minister Vrtovec nad tožbo s populizmom, ne z argumenti

»Električna energija pa ne zraste na drevesu,« je eden bolj vsebinskih komentarjev, s katerimi se je minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec (NSi) pred dnevi odzval na tožbo, s katero tri okoljevarstvene organizacije spodbijajo energetsko dovoljenje za drugi blok Jedrske elektrarne Krško. Dovoljenje je Vrtovčevo ministrstvo izdalo investitorju, državni energetski družbi GEN Energija, sredi julija letos, minister Vrtovec pa ves čas zatrjuje, da to ne prejudicira ničesar. Kljub temu drugi člen dovoljenja za JEK 2 navaja, da se »bo nahajal v občini Krško«, in našteva številke konkretnih parcel in podrobne tehnične podrobnosti.

Dobro je imeti prave prijatelje

Vlada je prejšnji teden podala soglasje k imenovanju Metoda Kurenta za direktorja Splošne bolnišnice Trbovlje za štiriletni mandat. Minister za zdravje Janez Poklukar je vladi predlagal soglasje k imenovanju kljub nasprotovanju predstavnikov zaposlenih v bolnišnici. Ti menijo, da nekdanji podžupan Trbovelj, ki se danes ukvarja predvsem z energetskim svetovanjem, inštrukcijami varne vožnje in vzdrževanjem športnih vozil, ni primeren kandidat za vodenje bolnišnice.

Novo povečanje izdatkov za vojsko in nova referendumska pobuda

Kje so časi, ko je stranka Levica ob napovedi vlade protestirala zaradi načrtovanih dodatnih 30 milijonov evrov za nakup orožja in opreme (septembra 2019)! Pod vlado Janeza Janše ti izdatki in načrti za prihodnja leta letijo v nebo; skorajda ni več niti dovolj časa za vsakokratne izraze ogorčenja.

Politični obrat na vzhodu?

Na prvi pogled se zdi, da mednarodnemu zavezništvu tako imenovanih iliberalnih sil na vzhodu Evrope, na čelu z Viktorjem Orbánom, ne kaže najbolje. Njegov zaveznik Sebastijan Kurz, avstrijski kancler, s katerim je šel slovenski premier Janez Janša nedavno na Triglav, je bil zaradi korupcijskega škandala ta vikend prisiljen odstopiti. Češki premier Andrej Babiš je pretekli vikend izgubil na parlamentarnih volitvah. Poljski vladajoči ultrakonservativni populisti pa so zaradi vse bolj radikalnih potez pod vse večjim mednarodnim in domačim pritiskom: po kontroverzni sodbi njihovega ustavnega sodišča glede statusa prava EU se je po poljskih mestih pretekli teden zbralo največje število protestnikov doslej.

Uroš Slak nikoli ni bil v gorah

Uroš Slak je v prvi oddaji Ena na ena kar malce presenetil, pokazal je, da je Aleš Hojs en trol in grobjan, neprijetna in skrajna oseba. In vendar nismo bili navdušeni – ker mu je kljub temu že s tem, da ga je izbral za svojega prvega gosta, dal veljavo. To je stara metoda Uroša Slaka: češ, seveda sem tudi njega povabil, a sem mu postavil tudi vsa vprašanja. In ko bo prišel njegov nasprotnik, mu bom tudi postavil vsa vprašanja – to je moja profesionalnost. A to seveda ni res. Slak je eden spretnejših voditeljev, ki pa ves čas promovira neoliberalni kapitalizem.

Vlado Miheljak

15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Dva leva

Kačje jajce

Umrl je pravnik, profesor, antifašist, pretanjeni borec za človekove in državljanske pravice in svoboščine Ljubo Bavcon. Predvsem je umrl velik gospod. Srečeval sem ga razmeroma pogosto ob sobotah tam nekje v centru okrog Maximarketa, ko je šel najprej po nujnih nakupih in potem v svojo sobotno družbo. V bežnih pogovorih so iz njega vele galantnost, lucidnost, dobročudnost. Vsaj toliko kot na drugi strani iz tistih, ki ga ob smrti razglašajo za zločinca, veje ne le nepietetnost, ampak primitivnost, lažnivost, pritlehnost, sprevrženost. Na hude obtožbe, ki se niti terminsko niso mogle iziti, ker se je v času, za katerega ga pavšalno in zlonamerno bremenijo, šele vračal iz internacije, ni bil imun. Prizadele so ga. Ni razumel, da lahko kdo laž tako surovo instrumentalizira, zgolj zato, ker računa, da mu bo prinesla korist. Še manj je razumel, da evidentno zanikano domnevno dejstvo še vedno ponavljajo. Abusus non est usus, sed corruptela, bi rekli pravniki stare šole. Pač, zloraba ni uporaba, ampak pokvarjenost. A komu mar. Že Hitler je verjetno edinemu Slovencu, ki je z njim v živo spregovoril, povedal, da politike in politikov ne zavezuje nobena etična, nobena profesionalna in nobena občečloveška norma. Namreč, ko se je Branimir Kozinc, funkcionar Narodno socialistične stranke (NSS), leta 1921 mudil v Münchnu, je na nekem zborovanju naletel na Hitlerja, se z njim rokoval in izmenjal nekaj besed. Med drugim mu je očital, da NSDP ni načelna, da ni prava nacionalna socialistična stranka, saj sprejema med drugim denar od judovskih kapitalistov, pa ga je Hitler cinično podučil, da je to sicer res, a da v politiki ni morale. Da zgolj interes definira polje morale, načelnosti in doslednosti.

Janko Lorenci

15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Kolumna

Orodje

Pred slabim letom, v četrtek, 5. novembra, so bili v Ljubljani protesti, ki jih je spremljalo nasilje. Takrat smo našteli tri razloge, zakaj je izgrede, če ne naročil, pa vsaj izrabil Janša. Prvič, to je bil poskus, da bi vse, tudi mirne petkove proteste, izenačili in diskreditirali. Drugič, Janša naj bi se pokazal kot obramba pred nasiljem, se pravi kot varuh zakonitosti in varnosti. Tretjič, tako je demonstriral svojo moč.

»Ne bežite pred strahovi«

»Strah in pogum« je bilo vodilo letošnjega mednarodnega literarnega festivala Vilenica. In kot je v utemeljitvi istoimenske nagrade zapisala prevajalka Amalija Maček, je to tudi življenjsko vodilo letošnjega nagrajenca, avstrijskega pisatelja Josefa Winklerja (1953).

Življenje na zahtevo

Zjutraj se na običajnem mestu zberejo kitajski fantje in dekleta, prekarci, ki s kolesi raznašajo hrano. Stojijo mirno, njihov menedžer pa ima običajni motivacijski govor. »Kaj storite, preden zapustite naročnika?« Prekarci, motorji sodobne ekonomije na zahtevo, v en glas odvrnejo: »Želim vam srečno življenje. In napišite dobro oceno!« Potem se entuziastično razkropijo. Tako se začne kanadski doku Delo na zahtevo (The Gig Is Up), ki lepo pokaže, da je ekonomija na zahtevo – od raznašalcev hrane do šoferjev – zelo prikladna, zelo pripravna in zelo udobna, toda le za kliente, naročnike teh storitev, medtem ko je za tiste, ki v njej delajo, pravi pekel.

Tik tak, tik tak

Makovo polje. Rdeči cvetovi se spokojno nastavljajo soncu. Potem pa naenkrat ... vse preplavi dim, smog. Namesto idiličnega prizora iz narave opazujemo brutalno distopijo. Sredi travnika mrtev moški. Brenčanje žuželk postopoma utihne. V vodah umirajo ribe. Bo to naša prihodnost? Zelo verjetno. Samo nekaj dejstev: med letoma 1990 in 2016 smo izgubili 1,3 milijona kvadratnih kilometrov gozda – to je območje, večje od Južne Afrike. Poletje 2020 je bilo najbolj vroče poletje na severni polobli, tega leta pa je bila izmerjena tudi najvišja znana temperatura na Antarktiki. Če ne bomo prenehali z industrijskim ribolovom, do leta 2048 v morju ne bo več rib. Zemlja je sposobna le še šestdeset let žetve. Če se povprečna svetovna temperatura poviša za dve stopinji namesto za 1,5, kar je trenutno nedosegljiv cilj, za katerega bi morali radikalno spremeniti družbeni sistem, bo od onesnaženega zraka umrlo 150 milijonov ljudi več. Ubili jih bodo vročinski valovi in pomanjkanje vode, ki bo prizadelo kar 400 milijonov ljudi.