Propagandna oddaja generalnega vodstva RTV Slovenija

Kakšen problem ima Janez Janša z mediji? Da jih res razume v najslabšem boljševističnem pomenu – pač kot propagandno sredstvo politike. In zato proizvaja točno take medije. Demokracija bi bila lahko čisto spodoben konservativen tednik – pa ni, ker jo Janša razume kot propagandno pest SDS. In tako je tudi videti tako, kot je včasih izgledala revija Komunist, ki je niso brali niti najbolj verni komunisti. V nasprotju z Janšo in SDS so komunisti hitreje dojeli, da politično usmerjanje medijev ne deluje. Da pač mediji delujejo drugače in da javnost deluje drugače – in da pretežni del javnosti vedno takoj dojame, da ga nekdo poskuša nategniti.

Nič kaj nedolžno sekstanje

Danes je splet za večino otrok in mladostnikov okolje, kjer pridejo prvič v stik s spolnostjo. In čeprav jim je z njim spolno izražanje po svoje olajšano, je ravno zaradi vloge, ki jo v spolnosti mladih igrajo družabna omrežja, izmenjevanje intimnih fotografij dejanje, ki lahko ima precej neprijetnih posledic. Vsak je že slišal, da fotografije, ko enkrat pridejo na splet, tam tudi ostanejo. Kljub tveganju sta spletna spolnost in sekstanje postala redni in popolnoma normalni mladostniški praksi, ki pa lahko zaradi pomanjkljive izobraženosti staršev in otrok o spletni varnosti hitro prerasteta v zlorabo.

Vlado Miheljak

14. 10. 2022  |  Mladina 41  |  Dva leva

Želite Janšo za predsednika? Volite Logarja!

Uf, kako zavidam Avstrijcem. Gredo na volitve in že v prvem krogu za drugi šestletni predsedniški mandat izvolijo široko sprejemljivega, ekološko osveščenega socialnoliberalnega kandidata Van der Bellna, ki mu nihče od naših kandidatk, kandidatov ne seže do kolen. A izbirali bomo točno med temi, ki se gnetejo med koleni in gležnji avstrijskega predsednika. In to je deprimirajoče. Tudi sam, kot politični voajer z dolgim stažem, sem precej negotov. Koga, če sploh koga voliti. A hkrati vem, če ne greš volit, daš svoj glas tistemu, ki ga najmanj želiš, ki se ti zdi najmanj primeren.

Primer umrle 10-letne kurdske deklice

Devetega decembra lani ob 20.11 je policija prejela klic občana, da poskuša obmejno slovensko-hrvaško reko Dragonjo preplavati skupina tujcev. Ko so tja prispeli primorski policisti, so na slovenski strani reke našli dve mladoletni osebi, na sredini reke pa žensko, ki se je oklepala drevesa. Policisti in reševalci so jo rešili iz reke in povlekli na (slovenski) breg. Turške državljane (po narodnosti pripadnike preganjane manjšine Kurdov), 47-letno mamo ter tudi 16 in 5 let stara otroka, ki jima je uspelo prečkati reko, so malo pred polnočjo slovenski policisti na mejnem prehodu Sečovlje predali v roke hrvaške policije, ki je sicer že prijela tretjega, tudi mladoletnega člana družine, še preden bi poskusil prečkati mejo. Šele hrvaška policija je več ur za tem z družino, ki je želela zaprositi za azil, opravila razgovor, v katerem je mama lahko povedala, da je s seboj imela še eno, 10-letno deklico, ki jo je odnesla voda. Iskalna akcija se je tako začela več ur kasneje, kot bi se lahko, končala pa se je šele po dveh dneh, ko so deklico našli mrtvo 300 metrov nizvodno.

Primc poskuša še s četrtim referendumom, a tokrat mu ne more uspeti

V politiki odločajo številke. Tisti, ki mu uspe prepričati več volivcev, zmaga, oni drugi, ki ima manjšo podporo, pa je poražen. V resnici je zelo preprosto. Na državnozborskih volitvah je Gibanje Svoboda podprlo 410.769 volivcev, SDS je zbrala 130 tisoč glasov manj. Vendar je mogoče s številkami manipulirati. Stranka NSi se je takoj po volitvah hvalila, da je bila uspešna, ker je dobila enega poslanca več kot na prejšnjih volitvah. To drži, a hkrati je v relativnem smislu zbrala manj glasov kot leta 2018.

»Obtoževanje je napačna pot«

Zgodba z zamenjavo pacientov v bolnišnici Celje se je odvila po že neštetokrat videnem vzorcu: prizadeti bolniki, ogorčeni svojci, ogorčena javnost, ogorčen minister, ki terja glave odgovornih. Zdravnik Andrej Robida, upokojeni otroški kardiolog in strokovnjak za varnost v zdravstvu, ta vzorec imenuje kultura strahu, edina posledica je, da zastrašeno zdravstveno osebje še skrbneje prikriva svoje spodrsljaje.

»RTV Slovenija vodijo ljudje, ki sovražijo zaposlene«

Stavkajoči zaposleni na RTV Slovenija so se ob dveh priložnostih odločili za neverjetno solidarno dejanje. Prvič 23. avgusta ob koncu TV Dnevnika, ko so s simbolično akcijo, mirnim protestom v studiu, hoteli opozoriti na pritiske direktorja TV Slovenija Uroša Urbanije, sicer nekdanjega piarovca Janševe vlade, na TV-voditelja Sašo Krajnca in urednico Vesno Pfeiffer, in nato spet 5. septembra ob koncu Slovenske kronike, ko so se v studiu pridružili TV-voditeljici Jasmini Jamnik in tako opozorili na nemogoče delovne razmere v informativnem programu. Nestrinjanje s politično nastavljenim vodstvom RTV Slovenija so v času stavke sporočili mirno in dostojno – a so bili kljub temu spet deležni nemogočih pritiskov. Vodstvo RTV Slovenija je prejšnji teden 38 zaposlenim izdalo opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja.

Po Ruplu odhaja tudi Vaupotič?

V torek je s položaja odstopil Dimitrij Rupel, direktor Javne agencije RS za knjigo (JAK). Leta 2021 je bil na ta položaj imenovan brez ustreznih kompetenc, njegov mandat pa si bomo zapomnili predvsem po katastrofalno vodenem projektu gostovanja Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu, ki nas čaka leta 2023. Ruplova predhodnica Renata Zamida je za ta projekt dobesedno živela. A morala je oditi, saj Frankfurta ni želela podrediti spregi politike Vaska Simonitija in poslovnih apetitov založnika Mitje Čandra.

N'toko

14. 10. 2022  |  Mladina 41  |  Žive meje

Koga ogroža Tomaž Mastnak?

Prejšnji teden je po tihem in brez velikega pompa ugasnila dolgoletna kolumna Tomaža Mastnaka v Dnevniku. Pod še eno njegovo ostro polemiko proti mainstream narativi o podnebnih ukrepih in vojni v Ukrajini nas je pričakalo kratko obvestilo uredništva, da »zaključujemo sodelovanje z dr. Mastnakom, saj želimo k sodelovanju pritegniti nove avtorje«. In to je bilo to. Poleg par komentarjev na družbenih omrežjih ob odhodu popularnega pisca ni bilo slišati burnih odzivov, kakršnim smo bili priča ob ukinitvi Studia City in drugih napadih na nezaželene medijske osebnosti. Še več, številni zagovorniki »svobodnega novinarstva« so odhod kolumnista celo pozdravili. Dovolj so imeli njegovega »izkrivljanja dejstev« in »putinovske propagande«. Mastnak je postal redek primer pisca, čigar odhoda niso zahtevali janšistični strankarski aparatčiki, ampak ga je izrinila kar liberalna civilna družba.

O dolžnosti predsednika republike, da podpiše posamezni zakon

Predsedniški kandidat SD in Svobode dr. Milan Brglez je v preteklih dneh večkrat ponudil v razmislek možnost, da bi funkcijo predsednika republike okrepili z »ustavnim vetom«. S tem je imel v mislih položaj, ko se predsednik, ki podpisuje zakone, sprejete v državnem zboru, znajde v moralni dilemi, saj zakona ne more podpisati, ker po njegovem mnenju krši ustavna načela ali pa človekove pravice.

Vrata Evrope

Ko so Leninovi boljševiki leta 1917 izvedli revolucijo, so revolucijo takoj izvedli tudi Ukrajinci – razglasili so Ukrajinsko ljudsko republiko, samostojno državo, ki naj bi bila v federativni zvezi z Rusijo. Toda že januarja 1918 so razglasili tudi popolno neodvisnost Ukrajine. »Ukrajinska ljudska republika postaja neodvisna, svobodna in suverena država ukrajinskega ljudstva, ki ni podrejena nikomur,« se je glasilo besedilo. Boljševiki, zelo odvisni od ukrajinskega premoga in žita, so ponoreli in pritiskali, a sta Ukrajincem na pomoč priskočili avstrijska in nemška vojska – v zameno za žito.

Kako država Magni pomaga, da nima zaposlenih 

Prva neuradna informacija, da v Slovenijo prihaja avtomobilski velikan Magna, je v javnosti zakrožila septembra 2016. Magna načrtuje selitev dela proizvodnje iz Gradca v Hoče in v dveh letih, torej do leta 2018, naj bi v njej na novo zaposlili 3000 ljudi, so pisali mediji. Kmalu za tem je Magna v Sloveniji ustanovila podjetje in tedanji gospodarski minister Zdravko Počivalšek je uredil, da je lakirnico postavila na kmetijskem zemljišču in vodovarstvenem območju, pri čemer je šlo v nič okoli 100 hektarjev plodne zemlje. Pri tem je prekršila še več drugih zakonov, gradnjo je začela še pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja. V zameno je za naložbo približno 140 milijonov evrov dobila 18 milijonov evrov državne subvencije.

Poveličevanje serijskih morilcev

Naj govorimo o najbolj brani (žanrski) literaturi, najbolj poslušanih podkastih, najpopularnejših TV-serijah, igranih in dokumentarnih – dobršen del tovrstnih vsebin se zadnja leta vrti okoli večne fascinacije morbidnoradovednega človeštva: umorov. Fiktivne detektivke in kriminalke nas sicer kratkočasijo že vsaj, odkar je Edgar Allan Poe napisal kratko zgodbo Umor v mrtvašnici Rue, v zadnjih letih pa smo priče hiperprodukciji tako imenovanega true crime žanra, torej vsebin, ki obravnavajo resnične zločine. Njegovi začetki segajo v šestdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je Truman Capote napisal razvpito knjigo Hladnokrvno, a se je z eksponentno rastjo razpasel šele v zadnjem desetletju – ob silovitem vzponu podkastov in spletnih platform za pretakanje videovsebin. Vsekakor gre za fascinanten žanr, ki pri dokumentarističnem pristopu od ustvarjalcev načelno zahteva skrbno preiskovalnonovinarsko delo, kar je v nekaj primerih vodilo celo v zapoznelo razrešitev zastaranih primerov, a ob nebrzdani hiperprodukciji nastaja tudi malo morje vsebin vprašljive kakovosti, ki krvave tragedije spreminjajo v ceneno zabavo – in se pri tem ne menijo za pieteto do žrtev ali za travme njihovih svojcev, pa naj gre za dokumentarne ali igrane vsebine. Številne med njimi ljudi, ki so se v zgodovino zapisali zgolj zato, ker so okrutno ubijali, postavljajo na piedestal in jih v nekaterih primerih celo romantizirajo in poveličujejo.

Zapiramo slabo banko

Z letošnjim letom bo prenehala obstajati Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), znana kot »slaba banka«. Kakor predvideva predlog vladne uredbe, bo družba, ki jo je Janševa vlada ustanovila marca 2013, po skrbnem pregledu pripojena k upravljavcu naložb države Slovenskemu državnemu holdingu (SDH). K SDH bodo prešli tudi zaposleni v DUTB, zdaj jih je 87.

Po nasvet k mravljicam

Štiri črne mravljice imajo rešitev za vse. Od nenadzorovanega prdca do strahu pred izgubo bližnjih. V knjigi Štiri črne mravljice: od jutra do jutra pravljičarke Anje Štefan se z bralci družijo v telesih, ki jim jih je narisal Mladinin hišni ilustrator Tomaž Lavrič.

Zdravstveno ministrstvo za novinarje

Ministrstvo za zdravje je ta teden objavilo dva kadrovska razpisa, s katerima išče višjega svetovalca v službi za zdravila, medicinske pripomočke in lekarniško dejavnost ter podsekretarja v sektorju za krepitev zdravja in preprečevanje odvisnosti.

Predvolilno soočenje (nekaterih) predsedniških kandidatov z ljudstvom

Podobno kot pred aprilskimi državnozborskimi volitvami tudi zdaj pred predsedniškimi lani nastala pobuda Glas ljudstva v torek, 18. oktobra, pripravlja predvolilno soočenje predsedniških kandidatov. Udeležili se ga bodo Nataša Pirc Musar, Milan Brglez, Miha Kordiš in Vladimir Prebilič. Na Trgu republike bodo odgovarjali na vprašanja organizacij, zbranih v pobudi, pa tudi na vprašanja iz občinstva. Preostali trije kandidati se na vabilo niso odzvali ali pa se soočenja zaradi obveznosti ne bodo mogli udeležiti.

Janko Lorenci

14. 10. 2022  |  Mladina 41  |  Kolumna

Priložnost

So Severni tok poškodovali Rusi ali Američani ali kdo tretji? Če se vprašamo, kdo ima od tega korist, nastane zagata. Rusi lahko plin kadarkoli zaprejo in so krivi le, če so hoteli, da bi sum padel na Američane. Tem težave z ruskim plinom koristijo, saj Evropi laže prodajajo svojega, celina pa je od njih bolj odvisna. A krivec seveda ostaja neznan. Tudi če bi bili za nož v hrbet najtesnejšega zaveznika krivi Američani, uradna Evropa sredi ukrajinske vojne tega ne bi rekla.

dr. Bogomir Kovač

14. 10. 2022  |  Mladina 41  |  Ekonomija

Spet banke

Nobelova nagrada za ekonomijo že več kot petdeset let velja za najuglednejšo strokovno priznanje. Lavreate potrjuje kot nesporne znanstvene avtoritete, ekonomiji daje pečat prestižne družboslovne vede. Letošnji nagrajenci so kot običajno ugledni ameriški profesorji, Ben S. Bernanke, Douglas W. Diamond in Philip H. Dybvig. Bernankeja širša javnost pozna kot predsednika ameriške centralne banke, druga dva slovita bolj v akademskih krogih. Vsi trije so prispevali k boljšemu razumevanju vloge bank pri delovanju ekonomskih sistemov, zlasti v obdobju finančnih kriz. Banke, kreditni sistem in finančni kapital so temeljni dejavnik kriz in hkrati rešitelji razvoja kapitalizma. V tem tiči njihova demonska vloga. Bernanke je tu ponudil temeljni politično ekonomski okvir, Diamond in Dybvig pa modelske institucionalne predloge ukrepov. Njihova analiza je bila izčiščena, sporočila izrazito uporabna. Tudi zato je bila velika recesija 2008– 2013 manj usodna od finančne in ekonomske krize v tridesetih letih 20. stoletja.

Nik Erik Neubauer – fotograf, ki je bil uvrščen med najboljše v Evropi 

Italijanski pregovor pravi, ko prideš na jug, jokaš dvakrat: ob prihodu in ob odhodu. No, pravzaprav se pregovor nanaša konkretno na Neapelj, a ne bomo malenkostni, kajti duh, s katerim se ponaša to kaotično mesto, je mogoče začutiti tudi drugod na italijanskem jugu. Fotograf Nik Erik Neubauer to dobro ve. V južni Italiji, v mestu Bari, je pred leti preživel nepozabno obdobje študentske izmenjave, iz katere se je rodil avtorski projekt, razstava in fotoknjiga z naslovom Ko greš na jug, vedno jokaš dvakrat. »Hotel sem v Berlin, pristal pa sem v Bariju,« se nasmehne. »A takoj, ko sem prišel tja, me je mesto posrkalo vase. Njihova hrana, kultura, strast, ki jo Italijani z juga vnašajo v čisto vse, kar počnejo.«