Blaginja za bogate

Finančnemu ministru Andreju Širclju, ki želi z novo davčno reformo že petič zapored v zadnjih 15 letih znižati davke najpremožnejšim, ni lahko. Odkar v Sloveniji po letu 2006 znižujemo davke tistim z najvišjimi dohodki, recimo 17 tisoč prebivalcem, ki večino dohodkov dobijo iz dividend, ali tistim, ki živijo predvsem od nepremičninskih rent, je bil za snovalce teh zamisli vedno največji izziv, kako te poteze upravičiti pred širšo javnostjo. Seveda ni mogoče reči, najbogatejšim bomo dali še več. Pri tem je treba biti ustvarjalen. Vse bolj ustvarjalen.

Grega Repovž

30. 4. 2021  |  Mladina 17  |  Uvodnik

Skriti zavezniki javnosti

»Vrsta ustanov je, kjer se zaposleni ne upajo upreti šikaniranju, žaljenju in zlorabam nadrejenih. Iz mnogih služb odhajajo sposobni ljudje, pa bi bilo bolje za vse, če bi se uprli in ostali.« Morda so te besede, ki jih je v torek na protestu na Prešernovem trgu pred več kot 10.000-glavo množico izrekel dr. Dragan Petrovec, celo malo ušle sicer popolnoma zbranim poslušalcem, saj so bili drugi deli govora še močnejši. A če želimo gledati naprej, je prav ta Petrovčev poudarek eden izmed ključnih.

»Veliki vodja se boji, da bi Aleksander Čeferin ustanovil stranko in ogrozil sedanjo oblast«

Za enfant terribla je veljal že v otroštvu. Čeprav prihaja iz urejene meščanske družine, se je družil z ljudmi z družbenega dna. V vojski, kamor ga je vtaknil oče, da bi ga discipliniral, je raje popival z romskimi trubači. Ko je postal odvetnik, je trmasto ubiral svojo smer. Leta 1989 je v natrpani tovarniški hali v Kosovski Mitrovici pro bono pomagal braniti rušenja socializma obtožene rudarje pred smrtno kaznijo. Kljub temu ga danes mediji skrajne desnice zmerjajo z udbašem in komunistom. Zmerjajo tudi preostale člane njegove družine – ker so pač v sorodstvu s Čeferinovim sinom Aleksandrom, predsednikom Uefe, Združenja evropskih nogometnih zvez. Če bo sin šel v politiko, ga bo oče podprl – podprl pa ga bo tudi, če bo dokončal drugi mandat na čelu Uefe, pravi. Podpira tudi hči Petro pri petkovem kolesarjenju in najstarejšega sina Roka na položaju ustavnega sodnika. Medtem pa Peter Čeferin pri 83 letih še naprej bije tudi svoje bitke z establišmentom; kot član odbora za zaščito žvižgačev pomaga posameznikom, ki razkrivajo samovoljo mogočnikov. Zaradi svojih zaslug bo skupaj s Spomenko Hribar po prvomajskih praznikih postal častni meščan Ljubljane. Proti sklepu o podelitvi častnega meščanstva so glasovali le svetniki SDS in NSi.

Nezakonite globe ostajajo v veljavi

Vlada ljudem že več kot leto vlada predvsem z (vladnimi) odloki, mimo za sprejemanje pravno zavezujočih norm pristojnega državnega zbora. In odločitve, ki jih sprejema, pomenijo resne posege v človekove pravice. Res je, v izjemnih razmerah so potrebni izjemni ukrepi, tudi vladanje z odloki, ki omogoča hitrejše odzivanje na spreminjajoče se okoliščine. A izjemne razmere so postale nova normalnost, zato bi se tudi sprejemanje sprotnih odločitev moralo vrniti v državni zbor, ki bi v tem času moral, če ga ne bi hromila vlada, svoje delovanje prilagoditi razmeram. Sploh, ker se posledice vladanja z dekreti vedno očitneje kažejo v obliki sistematičnih kršitev človekovih pravic.

Opiti poslanec

Z različnih policijskih uprav so poročali, da je konec tedna zaznamovalo povečanje števila povzročiteljev nesreč in kršiteljev, ki so vozili pod vplivom alkohola. Opit se je za volan usedel tudi poslanec SNS Jani Ivanuša in si zaradi 0,50 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka prislužil 16 kazenskih točk. Zdaj mu grozi odvzem vozniškega dovoljenja, saj je v preteklosti že povzročil nekaj prekrškov – ne grozi pa mu izguba poslanskega položaja. Odstopiti ne namerava.

Iza Sia Login in delati dobro

Piska teh vrstic je seveda polna predsodkov. Ko se na ekranu pojavi Zvezdana Mlakar, je nemudoma v precepu: na eni strani je super opazovati zrelo žensko, ki si ne da odvzeti ženstvenosti in tudi seksualnosti, njen zanos je prav tako vreden občudovanja. Na drugi strani ne vemo, kaj storiti s to kvazi naivnostjo, ko nas nagovarja kot kakšne otroke, pri čemer točno vemo, kdo je Zvezdana, da igralka in podjetnica točno ve, kaj počne, vemo, da je ta nedolžnost zaigrana, v veliki meri zgolj ničeva, pozornost iščoča in zato duhamorna. Od nacionalne televizije pač pričakujemo resne voditelje, ki teme poznajo, ki se pripravijo, ki ločijo med zgodovinskimi obdobji in zmorejo prepoznati citate, ki jih navajajo sogovorniki. Ampak saj to je bolj razvedrilni program?

27. april, leto 2021

Zebe. Zebe v telo in v dušo. Vladajo nam mrzli ljudje. Ko bi bili drugačni, bi čutili z nami. Ne bi bilo cinizma, goljufanja in laži. Lažejo nam in svetu.

Ljudstvo naj se upre

»Če bo reforma sprejeta, bo povzročila dokončen zlom slovenskega javnega zdravstva, izobraževanja in sistemov socialne države. V prvem letu naj bi izpad nadomestilo (že zdaj enormno) zunanje zadolževanje države, potem pa to ne bo več mogoče. Klobasanje, da bodo enomilijardno zmanjšanje vsakoletnih javnih prihodkov nadomestili učinki povečane porabe in investiranja davčno razbremenjenih bogatašev, je ena najbolj plehkih hayekovskih floskul, ki so bile doslej v praksi še vedno povožene. Govorim o praksi peščice najbolj tragično razsutih banana republik svetovne periferije, saj se v vsaj nekoliko normalnih državah s čim tako destruktivnim pač ne upajo poigrati,« je oster.

Pazljivo v policijskih postopkih

Odkar je na oblasti vlada Janeza Janše, večjo represivnost policije opazi tudi nevtralni opazovalec. Policija popisovanje uporablja za zastraševanje, fizično odstranjuje mirne protestnike. Še bolj represiven je bil njen odziv na nasilnem protestu, ki ni potekal v organizaciji petkovih protestnikov. Novembra je v množico izstrelila solzivec, prvič je zoper protestnike uporabila novi vodni top, sploh prvič pa se je zgodilo, da je v protestnike streljala z gumijastimi naboji.

Z uporno, dvignjeno glavo

V resnici je bilo veliko perverznega, praznega, žaljivega v tem, da je država na svoj praznik upora proti okupatorju na silo in s političnim motivom združila usodo treh nepovezanih ljudi – Alojza Grozdeta in Franceta Balantiča, oba je vihar usode ali lastno prepričanje potegnilo na domobransko stran, in Karla Destovnika Kajuha, pesnika upora, ki se je s partizansko XIV. divizijo odpravil na Štajersko in februarja 1944 umrl le streljaj od svojega doma.

Vlado Miheljak

30. 4. 2021  |  Mladina 17  |  Dva leva

OF – osemdeset let kasneje

Saj poznate tisto šalo o poglavarjih dveh ljudožerskih plemen. Eden pravi drugemu: Pri nas ni več ljudožercev; včeraj smo zadnjega pojedli. Ekonomija šale je jasna. Z nasiljem se boriš proti nasilju, z lustracijo proti lustraciji, s političnimi zamenjavami proti političnim zamenjavam. Zadeva se kaj hitro izrodi. Kdo bo zadnji »ljudožerec«, kdo sme imeti zadnjo besedo? Kam merim? Janša neskrupulozno nastavlja svoje ljudi, svoje kadre, mimo vseh protokolov. Zajeda se v vse pore družbe in države. Kar je velik problem. A še veliko večji je, da nastavlja nekvalificirane, a krvavo lojalne kadre. Dekvalifikacija je očitna. Denimo, za direktorja Narodnega muzeja so nastavili računalničarja, katerega referenca je zbiranje značk in medalj. Za novo direktorico NPU so po nezakonito odstavljenem Muženiču nastavili nekvalificirano izbranko onkraj vseh veljavnih razpisnih kriterijev zgolj zato, ker je slepo lojalna in vodljiva ter kot taka že skrbi za zaščito interesa JJ in njegovih ljudi. Za novega direktorja medijske bastije (RTV-hiše) je bil po že utrjenih principih janšističnega režima postavljen mož brez zahtevanih izkušenj z vodenjem velikih sistemov, a z jasnim političnim mandatom ... A najnelagodnejši občutek se pojavi ob vprašanju, kaj storiti s temi in takimi partijskimi kadri »dan po jutrišnjem«. Kako očistiti Slovenijo janšizma, ne da bi ponavljali in utrjevali janšistične metode?

Ne ograje – zastave!

Med petkovim kolesarjenjem po Trgu republike se je nekaj pozornih rekreativcev vprašalo, zakaj nasproti parlamenta v granitu nastajajo luknje. Za trenutek se je zdelo, da si bo oblast pred napovedanim torkovim protestom namesto premične ograje tokrat raje omislila kar stalno. A ne – v ponedeljek zjutraj se je namesto ograje tam dvignilo 29 drogov za zastave. Z ljubljanske občine so potrdili, da so jih postavili v okviru priprav na predsedovanje Slovenije Svetu EU – 27 jih je namenjenih zastavam članic, dva pa zastavi Evropske unije.

Izgubljene milijarde zaradi nesposobnosti Janševe vlade

Slovenija je morala ta teden v Bruselj poslati končno različico Načrta za okrevanje in odpornost. Gre za dokument, v katerem so zbrani razvojni projekti, s katerimi naj bi država izpeljala tako imenovano pokoronsko obnovo in prek katerih bi do leta 2026 iz EU lahko počrpala skoraj 1,8 milijarde evrov nepovratnih in 3,6 milijarde evrov povratnih sredstev, skupaj 5,4 milijarde evrov.