• DK, STA

    4. 1. 2022  |  Svet

    Žrtvi spolne zlorabe za molk plačal pol milijona dolarjev

    V okviru tožbe Virginie Giuffre proti britanskemu princu Andrewu zaradi domnevne spolne zlorabe je bil v ponedeljek objavljen sporazum iz leta 2009, po katerem je razvpiti ameriški pedofil in miljarder Jeffrey Epstein tožnici za odstop od tožbe zaradi domnevnega spolnega nadlegovanja in molk plačal 500.000 dolarjev.

  • DK, STA

    4. 1. 2022  |  Kultura

    Prvi prevod dramskega opusa Ivana Cankarja v angleščino

    Prešernovo gledališče Kranj je v sodelovanju s kanadsko gledališko skupino Crane Creations Theatre Company v okviru lanskega Tedna slovenske drame poskrbelo za prvi prevod dramskega opusa Ivana Cankarja v angleščino. Sedaj poteka njegova promocija, v gledališču pa se nadejajo uprizoritve Cankarjevih dram na tujih odrih.

  • STA

    3. 1. 2022  |  Svet

    Odpravili pripor nekdanji ministrici, osumljeni goljufije

    Preiskovalni sodnik na sodišču v Zagrebu je po zaslišanju vseh prič v t. i. aferi softver odpravil preiskovalni pripor nekdanji ministrici za sklade EU in regionalni razvoj Gabrijeli Žalac. Po zaslišanju namreč ni več bojazni, da bi nekdanja ministrica vplivala na priče, so pojasnili.

  • DK, STA

    4. 1. 2022  |  Svet

    Četrt milijarde za celoten glasbeni katalog Davida Bowieja

    Upravljavci premoženja pokojnega glasbenika Davida Bowieja so avtorske pravice za njegov celoten opus prodali glasbeni založbi Warner Chappell Music. Založba ni razkrila zneska, ki ga je za pravice odštela, nekateri tuji mediji pa pišejo, da naj bi šlo za 250 milijonov dolarjev. Podobne pogodbe v zadnjih letih podpisuje vrsta glasbenih zvezdnikov.

  • IK, STA

    2. 1. 2022  |  Politika

    Stranka Roberta Goloba prehitela SDS

    Anketa Mediane za Radiotelevizijo Slovenija (RTVS) je pokazala sledeče: če bi na parlamentarnih volitvah poleg sedanjih sodelovale tudi nove stranke, ki do zdaj še niso sodelovale na nobenih volitvah, bi največ glasov dobila stranka Roberta Goloba.  Volilo bi jo 13,4 odstotka anketirancev. SDS bi podprlo 12 odstotkov vprašanih, SD 6,2 odstotka, stranka Aleksandre Pivec Naša dežela (5,7 odstotka) pa bi prehitela Levico (4,4 odstotka). LMŠ bi dobila 4 odstotke, Povežimo Slovenijo (SLS, Konkretno, Zeleni Slovenije in Nova ljudska stranka) 3,9 odstotka, SAB 3,7 odstotka, Piratska stranka pa 3,5 odstotka glasov.

  • Uredništvo

    3. 1. 2022  |  Politika

    »Etični kodeks za poslance v praksi še ni zares zaživel«

    Ob mednarodnem dnevu boja proti korupciji je protikorupcijska komisija (KPK) med drugim predstavila oceno, da Slovenija zaradi korupcije letno izgubi kar 3,5 milijarde evrov oz. 7,5 odstotka slovenskega BDP. Boj proti korupciji bo tudi ena izmed pogostejših tem v predvolilnem obdobju. Sebastijan Peterka, vodja projektov in raziskovalec pri organizaciji Transparency International Slovenia, je za MMC RTV Slovenija dejal, da ocena politične integritete ne more biti visoka, kar po njegovem mnenju potrjuje tudi stopnja zaupanja v politične institucije.

  • Tomaž Lavrič

    3. 1. 2022  |  Politika

    Predvolilni bonbončki

  • Tomaž Lavrič

    3. 1. 2022  |  Politika

    Petarde in bombe

  • STA

    2. 1. 2022  |  Politika

    Tožilstvo zavrglo ovadbo zoper Stevanovića

    Okrožno državno tožilstvo v Kranju je zavrglo kazensko ovadbo zoper predsednika stranke Resni.ca Zorana Stevanovića, ki jo je policija podala zaradi suma storitve kaznivega dejanja hujskanja k upiranju, so sporočili iz omenjene stranke. Stevanović je prepričan, da je bil med protesti 5. oktobra pridržan nezakonito, zato napoveduje tožbe.

  • Uredništvo

    3. 1. 2022  |  Politika

    »Janša je od začetka razumel državo kot svojo lastnino«

    "Problem Janeza Janše je, da misli, da je le on zaslužen za to, kar je dosegel. Janšo smo najprej naredili mi, ljudje, ki smo protestirali pred vojašnico in pisali proti itd. Potem pa je on samega sebe začel vikati ... Ljudstvo ga je naredilo in on zdaj ustvarja »svoje ljudstvo« – takšna je interakcija med avtokratom – totalitarcem – in njegovimi sledilci. Janez Janša je od začetka imel načrt početi to, kar zdaj počne. Od začetka je razumel državo kot svojo lastnino, samo tako je lahko prodajal orožje, tisto, ki ga je v Sloveniji zasegla JLA, in ono, ki ga je kupoval kot državni funkcionar (!), da ga je lahko preprodajal. Že jeseni leta 1991, med pripravami na kongres Slovenske demokratične zveze, je v osnutku programa stranke zapisal, da se mora celotna družbena struktura nagniti na desno."

  • Uredništvo

    2. 1. 2022  |  Družba

    Lov na čarovnice v Sloveniji in po svetu

    Izšla je posebna Mladinina izdaja v sklopu sekcije ZGODOVINA. Številka ČAROVNICE razkriva zgodovino procesov, ki so obračunavali z ženskami, ki se niso želele držati norm, ki so jih od njih zahtevale družbe.

  • DK, STA

    3. 1. 2022  |  Svet

    V karanteni je kar 2,5 milijona Italijanov

    V Italiji število okužb s koronavirusno različico omikron skokovito narašča in bi lahko celo odločilno zaznamovalo prihajajoče volitve novega predsednika ali predsednice države. Že sedaj je ogroženo delovanje številnih javnih služb in gospodarstva, saj je v karanteni kar 2,5 milijona Italijanov.

  • DK, STA

    3. 1. 2022  |  Svet

    ZDA se bodo v primeru ruske invazije odločno odzvale

    Ameriški predsednik Joe Biden je v telefonskem pogovoru včeraj zvečer ukrajinskemu kolegu Volodimirju Zelenskemu zatrdil, da se bodo ZDA v primeru ruske invazije na Ukrajino odločno odzvale, je po poročanju tujih tiskovnih agencij sporočila tiskovna predstavnica Bele hiše Jan Psaki.

  • DK, STA

    3. 1. 2022  |  Svet

    Po krvavem zatrtju protestov odstopil premier

    V Sudanu je včeraj odstopil premier Abdala Hamdok, potem ko mu ni uspelo oblikovati nove prehodne vlade, kot je predvideval dogovor z voditelji oktobrskega vojaškega udara. Njegov odstop sledi politični krizi in tednom protestov proti vojaški hunti, ki je izvedla udar in tako ustavila krhko tranzicijo afriške države proti demokraciji.

  • DK, STA

    3. 1. 2022  |  Svet

    Rekordno zvišanje minimalne plače na Portugalskem

    Portugalski premier Antonio Costa je štiri tedne pred parlamentarnimi volitvami prižgal zeleno luč zvišanju minimalne plače. Kot je pojasnil prek družbenega omrežja Twitter, gre za največje zvišanje te plače doslej, in sicer za 40 evrov na 705 evrov bruto. Zvišanje bo občutilo okoli 880.000 delavcev.

  • DK, STA

    3. 1. 2022  |  Kultura

    Festival Sundance ponovno v živo

    Filmski festival Sundance v Park Cityju v ameriški zvezni državi Utah bo po lanski digitalni izvedbi v letošnjem letu ponovno potekal v živo. Izbrane filme bodo predvajali tako v kinematografih kot na digitalni platformi. Festival, ki bo potekal od 20. do 30. januarja, bo prikazal 82 celovečernih in 59 kratkih filmov.

  • Danes je nov dan

    3. 1. 2022  |  Družba

    Glasuj lokalno, deluj globalno

    Zaradi podnebnih sprememb je čedalje večja tudi pojavnost ekstremnih vremenskih pojavov, ti pa seveda ogrožajo življenja ljudi in živali. Če oba faktorja pomnožimo, lahko kaj kmalu ugotovimo, da se število ljudi, ki potrebujejo humanitarno pomoč, naglo veča. Samo v Somaliji se bo letos delež povečal za skoraj tretjino, tudi v Sloveniji pa se ljudje soočajo z revščino in pomanjkanjem.

  • Ko predsednik zlorabi Tadeja Pogačarja

    Letošnja novoletna poslanica predsednika republike, v preteklosti sem jih že kar nekaj analiziral, tokrat ni bila napihnjena v smeri populističnih floskul o Dobrem, zmage angelov nad demoni ali puhlic kar tako, zatekla in skrila se je za športno metaforiko in v resnici že kar za športnika. Borut Pahor je tokrat posegel kar po novoletnem voščilu kolesarskega šampiona Tadeja Pogačarja, ki ga je prejel in potem dobesedno uporabil za svoje potrebe na način neposrednega citiranja.

  • Uredništvo

    3. 1. 2022  |  Kultura

    »O desni umetnosti ne vem prav veliko«

    "Umetnost mora biti predvsem komunikativna. Mnogi se distancirajo od tega, kar se dogaja. Umetnost je pogosto deklarativna. Zanjo se odločiš, ker si levičar ali desničar. O desni ne vem prav veliko. Ampak: ali si lacanovec ali oberkranjec. To je odločitev za kulturo. Za marsikoga kultura ni nekaj, kar rabiš zato, da v dobro predstavo prideš z enim vprašanjem, iz nje pa prideš z osmimi vprašanji o svetu in človeku. Zdi se mi, da smo v času enega samega odgovora. Jaz sem to. Ti si to. Vloge so določene in vedno bolj so določene. Politika igra na to. Ali si za Laibach ali za Modrijane. Poznam oboje. In ene in druge. Ampak oprostite, to ni moja glasba. Tukaj je težava. Umetnik mora poiskati stik tudi s tistim, ki ne hodi v gledališče. Njega moraš pritegniti in v njem vzbuditi radovednost."

  • Uredništvo

    2. 1. 2022  |  Politika

    Kučan: »Pri tokratni volilni kampanji ne bo šlo le za predstavitev stališč in ponujanje izbire«

    "Pri tokratni volilni kampanji ne bo šlo le za predstavitev stališč in ponujanje izbire. Obremenjena bo s sedanjimi razmerami, ki bodo imele dolgoročne posledice. Morda bo zaznamovana tudi s sovražnim govorom in posegi v človeško dostojanstvo kandidatov. Zato bodo na preizkušnji vest, trdnost pa tudi pogum kandidatov že v kampanji. Njihovo prepričevanje volivcev o tem, da zmorejo prispevati k boljšemu sodelovanju in temeljitejšemu dialogu, tudi med političnimi akterji, mimo zamer, mora biti verodostojno, brez iger na politično všečnost. Mislim, da jim bomo volivci pozorno prisluhnili. Že v kampanji, skoraj zagotovo pa v času mandata se bodo morali jasno opredeliti do dileme, ali bodo delovali v skladu s svojo vestjo in odgovornostjo do sebe in družbe ali pa so pripravljeni to bistveno etično prvino političnega človeka žrtvovati zaradi kariere, svojo izbiro pa zakriti z banalnimi rituali in molkom."

  • Borut Mekina

    30. 12. 2021  |  Politika  Za naročnike

    Nova evropska sramota: Janševa vlada zaradi Čeferina ni podprla Uefe

    V začetku letaje izbruhnil eden največjih nogometnih škandalov zadnjega časa. Nekaj najbogatejših evropskih nogometnih klubov je napovedalo odcepitev od Uefe – od Združenja evropskih nogometnih zvez – s čimer so pod vprašaj postavili evropski model športa, v katerem bogati nogometni klubi solidarno podpirajo manjše klube, tudi slovenske. K sreči se načrt tako imenovane Superlige ni uresničil. Uprli so se navijači in takoj za tem skorajda vse EU države in Evropske institucije. Osrednja figura v tem boju je bil predsednik Uefe Aleksander Čeferin, ki je ob tem dobil še dodatno politično težo v EU.

    Ob konfliktu so ga sprejeli vsi voditelji EU institucij. In kot Čeferin razkriva v intervjuju, ki ga objavljamo v novi Mladini, bo zato Francija svoje predsedovanje Evropski uniji začela tudi s sodelovanjem pri skupnih projektih z Uefo. Slovenija, ki bi ta spor med Superligo in Uefo zaradi Čeferina lahko izkoristila med svojim predsedovanjem EU, pa ni le izpustila neverjetne priložnosti. Kot kaže primer, ki ga razkrivamo v nadaljevanju, so se pristojna slovenska ministrstva v sodnem sporu, ki je sledil škandalu, odločila, da Čeferina ne podprejo. In to kljub skoraj neverjetni pisni podpori ostalih EU držav. V nadaljevanju objavljamo pojasnila Radenka Mijatovića, predsednika Nogometne zveze Slovenije in odgovore dveh ministrstev, ki sta bili za primer pristojni.

  • Zasebnost kot propaganda 

    Pri Janezu Janši, če pogledamo njegovo bogato politično zgodovino in slog delovanja, gotovo ni veliko naključij in nepremišljenosti. Družinski pogovor z njim in njegovo ženo Urško Bačovnik v oddaji Jutro na Planetu, v kateri sta bolj kot kadarkoli doslej razkrila presunljivo veliko svoje intime in zasebnosti, se je odvil na način, ki daje slutiti, da je bila medijska pojavitev prej skrbno načrtovana kot ne. Imamo nekaj dobrih razlogov za prepričanje, da se ni zgodila brez misli na politično eksploatacijo, kajti človek svojega intimnega življenja, tokrat sta ga razkrila največ doslej, res ne obelodani po nepotrebnem. Razen morda, če gre za čas tik pred volitvami in se v nekaterih anketah pred tabo celo nepričakovano vrine nevaren tekmec, ki mu je ime Robert Golob. Je takšna razlaga preveč pristranska in nedobronamerna?

  • Jure Trampuš

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Družba

    Aktivistka, ki je skupaj s prijateljicami in prijatelji premagala Janeza Janšo

    Predsednik vlade se je sredi decembra odločil pisati vsem državljanom Slovenije. Bilo je nekaj dni pred začetkom cepilnega tedna, ki naj bi nas odrešil. Janez Janša pa je v zanj nenavadno prijaznem, spodbudnem tonu nagovarjal ljudi, naj se vendarle cepijo. Lepo, a kar nekaj mesecev prepozno. Poleg tega Janša ne bi bil Janša, če tega pisma ne bi poslal na sporen, morda celo nezakonit način. Vsa pisma, ki so priletela v poštne nabiralnike državljanov, so bila naslovljena z imeni in priimki.

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Družba

    »Žal mi je, da ne morem Sloveniji pomagati, hkrati pa sem vesel, da s to oblastjo nimam nič«

    Aleksander Čeferin je slovenski državljan, ki v mednarodni skupnosti zaseda najvišji položaj. Od leta 2016 je predsednik Uefe, Združenja evropskih nogometnih zvez, kar pomeni, da je vodja najbolj priljubljenega evropskega športa. Pri tem ne gre le za formalno vlogo, saj je Čeferin na tem položaju tudi zelo uspešen. Ni športnega komentatorja, ki mu ne bi priznaval velikih zaslug za rešitev nogometne zveze iz blata korupcijskih škandalov, ki so jo pretresali pred njegovo izvolitvijo. Lani pa je predvsem zaradi svojega angažiranja ob začetku epidemije postal tudi najpopularnejši potencialni politik v Sloveniji. Čeferin, ki je napovedal, da se bo leta 2023 potegoval za nov štiriletni mandat na čelu Uefe, se sicer v domačo politiko tako kmalu ne bo vrnil. Je pa v tem intervjuju napovedal, da tokrat ne bo ostal politično nevtralen.

  • Uredništvo

    31. 12. 2021  |  Družba

    Srečno 2022!

    Uredništvo in sodelavci Mladine vam želimo prijetno silvestrovanje, brezskrben ponovoletni počitek in vse dobro v letu 2022! Zadnja letošnja številka Mladine je že v prodaji, prav tako posebna številka o lovu na čarovnice v Sloveniji in po svetu. Se beremo!

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Uvodnik

    Orodja dvoma

    Filozof Mladen Dolar je v intervjuju, ki je bil pred nekaj meseci objavljen na portalu N1, izrekel zanimivo in točno opazko o družbenih omrežjih, torej Facebooku, Twitterju itd.: »Podatki kažejo, da je mlajša generacija, ravno tista generacija, ki najbolj uporablja družbena omrežja, tudi tista, ki je na primer najbolj množično podprla Bernieja Sandersa v Ameriki. Torej je to platforma, ki ni samo sredstvo širjenja fake news in teorij zarot, ampak je odprta za dosego zelo drugačnih ciljev.« Danes opazujemo, kako propagandni stroj SDS zlorablja medije, troši neizmerne količine denarja (nobena stranka v skladu z našo zakonodajo o političnih strankah brez izigravanja zakonov ne more razpolagati s toliko denarja), izvaja fake news, širi teorije zarot in diskvalifikacije o svojih političnih konkurentih in o praktično vsakem, ki si drzne izreči drugačno mnenje, hkrati pa troši tudi proračunski denar, da bi tako skozi lokalne ravni kot tudi javne blagajne »kupila« volivce, da bi jo podprli na prihajajočih volitvah. In na prvi pogled se zdi, da nihče nima več moči, da bi se temu postavil po robu. Medijski prostor je pretežno zlomljen (STA, RTV Slovenija, številni manjši mediji), javne institucije, ki so pomembne pri ustvarjanju javnega mnenja, tudi, veliko ljudi je obmolknilo.

  • Uredništvo

    3. 1. 2022  |  Politika

    Manipulativna izjava Janeza Janše

    Državni zbor je novembra lani sprejel zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v slovenski vojski v letih 2021 do 2026, ustavno sodišče pa je 7. januarja zadržalo njegovo izvajanje, saj bi izvajanje domnevno ustavno neskladnega zakona povzročilo hujše posledice kot njegovo zadržanje.

  • Uredništvo

    2. 1. 2022  |  Politika

    »Sejo vodim jaz, ne vi«

    Februarja je v državnem zboru med glasovanjem o osmem protikoronskem zakonu podpredsednik parlamenta Jože Tanko (SDS) poslanki LMŠ Tini Heferle skakal v besedo in ji na koncu tudi izključil mikrofon.

  • Luka Volk

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Družba

    Ali je covid-19 nevarna bolezen?

    Na začetku tedna smo v uredništvo prejeli odprto pismo vladi, pod katero so se podpisali sociolog dr. Tomaž Mastnak, profesor za področje znanosti o blagu in tehnologijah dr. Gregor Radonjič, geodet Srečko Šorli ter pravnika dr. Andraž Teršek in dr. Boštjan M. Zupančič. Vlado pozivajo, naj zavrne pobude za uvedbo obveznega cepljenja proti covid-19, saj menijo, da cepiva niso bila razvita »po ustaljenih medicinsko znanstvenih kriterijih za prava cepiva ter v skladu z veljavnim pravom, vzpostavljenimi znanstvenimi procedurami in pogoji ter zahtevami medicinske etike in deontologije« in da so »še vedno le eksperimentalna in so dobila zgolj začasno dovoljenje za rabo v Evropski uniji«. Po njihovem izkušnje zadnjega leta kažejo, »da cepiva niso varna in da je njihova učinkovitost omejena« in da, čeprav lajšajo virulentnost bolezni, »ne ščitijo skupnosti, ker ne preprečujejo niti okužb niti prenašanja okužb«. Zapisali so tudi, da covid-19 »dokazano in neizpodbitno ni posebej nevarna prenosljiva bolezen«. Njihove trditve smo se odločili preveriti.

  • Uredništvo

    1. 1. 2022  |  Družba

    »Cepljenje ni brez smisla, tudi če se pozneje še enkrat okužimo«

    "Proticepilce sprašujem: ali ste zboleli za tuberkulozo ali imeli oslovski kašelj, ošpice ali rdečke, vas je dušila davica, krotovičil meningitis, ste preboleli tifus ali v krču otrdeli zaradi okužbe z bacilom tetanusa? Če ste odkriti, bo večinski odgovor ne. Zakaj ne? Ker ste bili že kot otroci obvezno cepljeni proti tem boleznim, pa to veste ali ne. Sedanja cepiva so izdelana po istem principu kot za zgoraj omenjene bolezni. Zato je bojazen o njihovi neučinkovitosti ali škodljivosti odveč. Seveda pa smo ljudje različni. Tako kot sleherno zdravilo imajo tudi cepiva lahko neprijetne stranske učinke. To pa ne odtehta zaščitne moči pri večini prebivalstva. Navsezadnje tudi zdrave hrane ne prenašamo vsi enako. Šele ko začnemo bruhati, se vprašamo, kje smo ga pri vnosu hrane polomili. Od proticepilcev večkrat slišim ugovor, moj sosed, moja teta, moj znanec, vsi so bili cepljeni, pa so kljub temu zboleli, in vprašanje, kaj pravim na to in kaj se zgodi, ko se z injekcijo vbrizgajo na primer zamorjeni, torej neškodljivi virusi? Odgovarjam v prispodobi. Telo se jih skuša ubraniti tako, da ustvari vojake, specializirane za boj poti dotičnemu virusu, ki so potem v stalni pripravljenosti, da se z njimi spopadejo, kadar ti vstopijo v telo. Če je teh vojakov premalo ali pa je invazija virusov premočna, zmaga virus in človek kljub cepljenju zboli. Pri teh spopadih pa so kljub zmagi žrtve tudi v armadi virusov in je preostala vojska močno oslabljena in manj napadalna. Človek vseeno zboli, vendar ne v hudi obliki, ampak v milejši. Zato cepljenje ni brez smisla, tudi če se pozneje še enkrat okužimo."