Naj filmi 2021

Army of the Dead, Zack Snyder
Ducat umazancev sreča Osmega potnika 2, Oceanovih enajst in Pobeg iz New Yorka.

Super volilno leto 2022

V pobudo Glas ljudstva, ki se je uradno oblikovala na začetku novembra, se je do danes vključilo že več kot sto organizacij civilne družbe. Od trenutka, ko je javnosti predstavila prvih deset zahtev civilne družbe – med njimi možnost odpoklica parlamenta, zvišanje minimalne plače in pokojnin, varstvo javnih medijev, reševanje podnebne krize, odpravo dopolnilnega zavarovanja in krepitev nadzornih institucij –, zbira dodatne predloge. Doslej ji je že uspelo zbrati sto zahtev, ki jih namerava prihodnje leto, v tako imenovanem super volilnem letu 2022, predstaviti političnim odločevalcem. Vsa množica želja in zamisli je dosegljiva na spletni strani glas-ljudstva.si

Jež ježa ne naskoči

Zlahka si predstavljamo ambient srečanja v letu 2007 med tedanjim gospodarskim ministrom Andrejem Vizjakom in tajkunom Bojanom Petanom v njuni vojni za Terme Čatež denarja: velika pisarna ali sejna soba, prostrana miza, na njej stekleničke radenske, morda kavica, tudi kaj kratkega, suknjič je malomarno vržen čez stol, kravata razvezana – z njo pa tudi jezik. Že Churchill in Stalin sta leta 1942 odprtje druge fronte zapečatila z žlampanjem gruzinskega škrlata in odojkom, Milošević je s Tuđmanom rezal Bosno ob šampanjcu in slabih vicih. Tako se sklepajo posli. Ti pa so za vladajočo kliko v letu 2021 cveteli, kakor da smo še vedno v 2007.

Leto, ko je Janez Janša uničil slovensko predsedovanje svetu EU

Štoparski vodnik po galaksiji pripoveduje o medplanetarni sitnobi, imenovani Ovečeni Velepotež; gre za humanoidnega vesoljčeta, ki je po »nezgodi z nekaj gumijastimi trakovi, tekočim kosilom in atomskim pospeševalnikom« postal nesmrten, nakar se ga je že po nekaj sto letih polotil strahoten dolgčas, proti kateremu se je sklenil boriti tako, da bo užalil vsa bitja v vesolju, in to kar po abecedi. Od tedaj v svojem plovilu skače s planeta na planet in po seznamu nadira vse primerke inteligentnega življa.

Ne podcenjujte jih

V tednu dni po državni proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti je bilo napisanih že dovolj kritik o tem, da državna proslava ne more biti zgolj gasilska veselica ali pa občinski praznik, tokrat pač postavljen na oder Gallusove dvorane Cankarjevega doma – in četudi nam neke vsem ljube viže in občutki, ki jih te povzročajo, pašejo, ima državna proslava drug namen kot zabavati in buditi nacionalistična čustva. Saj vse to drži. Ampak bodimo realni: temu narodu – ali pa kateremu drugemu – je to všeč. Ja, večina rada gleda proslave, ki so malce lahkotnejše, kjer se tudi malo nasmejemo, kjer se dobro počutimo, malo smo ponosni, malo nostalgični, malo nam je smešno – pa čeprav je umetniška vrednost vsega skupaj bolj ali manj nikakršna.

Kje se skriva minister Tonin?

»Minister za obrambo Matej Tonin bo odgovoril na vprašanje Violete Tomić v zvezi z vlogo Slovenske vojske pri polaganju vencev kolaborantom z nacističnim okupatorjem ob dnevu spomina na mrtve na Žalah. Ugotavljam, da ministra ni,« je pred tednom na seji državnega zbora dejal njegov predsednik Igor Zorčič, nato pa je poslanka Levice, ki je obrambnemu ministru postavila to vprašanje, dodala, da Tonin manjka že drugič. »In kot vidim, se tudi opravičil ni za svojo odsotnost na tej seji državnega zbora. Moje vprašanje ima že mesec dni,« je opozorila. Violeta Tomić je zato (neuspešno) predlagala, naj sejo prekinejo zaradi »ministrove neupravičene odsotnosti«, in na naslednji zagotovijo, da bo prisoten in bo končno odgovoril na vprašanje. »Moj proceduralni predlog je, da prekinete sejo in poiščete ministra,« je vztrajala.

dr. Bogomir Kovač

30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Ekonomija

Boljši svet?

Leto 2021 je svet na globalni ravni zaznamovalo z razmeroma podobnimi spopadi proti pandemiji, leto 2022 bo prineslo veliko bolj kaotične poti normalizacije. »Nova normalnost« bo čas prilagajanja novim razmeram, novim globalnim trendom in tudi drugačnim politikam. Sredi leta 2021 smo doživeli krč globalne oskrbe surovin in polproizvodov, pa tudi hitro gospodarsko rast in vznik pozabljene inflacije. Pandemija je zožila prostor demokracije, spogledovanje z vedno bolj avtokratičnimi političnimi rešitvami bo del iskanja novih ravnotežij. Gospodarsko in politično bo leto 2022 morda ključno za želeni prelom desetletja. Ponovno širjenje virusa zahteva drugačne trajnostne zastavke razvojnih in ekonomskih politik. Geopolitična trenja med ZDA in Kitajsko, pa tudi Rusijo se bodo stopnjevala. EU je tu v precepu, brez prave mednarodne vloge in notranje moči sprememb. Leto 2022 bo zato čas pričakovanj in hkrati strahu. Ekonomska negotovost bo večja, politično zaupanje pa še manjše kot leta 2021. Upanja v boljši svet so dlje, kot si zaslužimo.

Jumbo vlada, jumbo krajina

Čeprav so predstavniki ministrstva za infrastrukturo z ministrom Jernejem Vrtovcem (NSi) vred še pred meseci javno zagotavljali, da bo novi zakon o cestah »reševal tudi problematiko« spornega oglaševanja ob državnih cestah, postaja jasno, da napovedi ne bodo uresničili. Predlog zakona o cestah, ki ga je Vrtovčevo ministrstvo pred dnevi poslalo v potrditev vladi, ne predvideva razširitve prepovedi oglaševanja na dodatne pasove ob državnih cestah.

Slovenija zaradi Čeferina ni podprla Uefe

Aprila je 15 najbogatejših evropskih nogometnih klubov napovedalo odcepitev od Združenja evropskih nogometnih zvez (Uefa). Čeprav je ta zamisel za tako imenovano Superligo zaradi upora angleških navijačev in umika šestih angleških klubov iz projekta propadla v zgolj 48 urah, je 12 klubov vendarle odločenih nadaljevati projekt. Maja so zato proti Uefi, ki jo vodi Aleksander Čeferin, vložili tožbo, češ da monopolizira evropski nogomet, omejuje prosto konkurenco v EU, krši evropska pravila notranjega trga in podobno. Z drugimi besedami, bogati nogometni klubi želijo doseči liberalizacijo nogometnega trga.

Najprepričljivejše domače gostilne v letu 2021

Naj smeri razvoja
Vovko, Ratež
Vovko je momentum ugledne klasične gostilne več kot uspešno izkoristil za nadgradnjo v nekakšen podeželski fine dining, ki s ponudbo, postrežbo in odnosom suvereno zadovolji ne le boomerje, ki jim niti razmajane proteze ne bodo preprečile uživanja v mehkobi krače, ampak tudi milenijce, ki bodo svoj social feed zapolnili z instagramabilnim posodjem in jedmi. Posebno priporočilo namenjamo še vinopivcem, ki dolenjski konec povezujete le s cvičkom: Vovko ima nebroj tekočih argumentov, da živite v veliki zmoti.

Tri mesece stradanja za 1 m2

Kvadratni meter rabljenega stanovanja v glavnem mestu je v prvem polletju letos stal od 2800 evrov do 3700 evrov. Oseba s povprečno plačo pri 1210 evrov neto je morala zanj, torej za en sam kvadratni meter, delati dobra dva do tri mesece – če, seveda, niti centa plače ni porabila za karkoli drugega. Denimo za hrano.

Umrla bo država

Na ameriškem Divjem zahodu je njega dni prosperiral sodnik Roy Bean, možak, ki je svoje dojemanje prava zasnoval na izkušnjah z zakonom, ki si jih je nabral kot revolveraš, pretepač, pijanec in tihotapec; lahko bi rekli, da so se afere kar lepile nanj. Z brezsramnim laganjem in bahanjem – zdi se, da je bil nadarjen populist – je prepričal oblasti, da bi ol’ fella utegnil biti celo material za sodnika. In tako je podivjani Bean kar v svojem salonu zimproviziral sodno dvorano, v kateri je serijsko globil pijance, ki jih je pred tem sam opil, kazni pa spravljal v žep; oproščal je morilce in tatove, sem in tja koga poslal na vešala ter s sodbami, izrečenimi glede na svojo trenutno potrebo in znanstvo z obtožencem, sproti pisal unikatno pravno prakso, zoper katero ni bilo ugovora – lahko bi rekli, da je vladal z odloki.

Zloraba PKP

V ponedeljek je parlament s 46 glasovi sprejel nov sveženj protikoronskih ukrepov, poimenovan PKP10. Uradno gre za zakon o ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic epidemije, vendar je koalicija med ukrepe, povezane z bojem proti virusu, kot so recimo podaljšanje veljavnosti bonov, lažje zaposlovanje tujih medicinskih sester, denarne odškodnine osebam, ki jim je zaradi cepljenja nastala škoda, ali pa pomoč pri nakupu antigenskih testov, primešala več vsiljenih ukrepov, potaknjencev, kakršnih samostojno ne bi mogla uveljaviti.

Heni Erceg

30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Hrvaška

Obraz teme

Hrvaški kardinal Bozanić je v poslanici ob letošnjem božiču nekaj napletal v dobro znanem pitijskem slogu, a poanta njegovega govorjenja je bila: »Ne nasedajte lažnim prerokom!« Katerim pa? Tistim, ki zagovarjajo cepljenje kot izhod iz hromeče pandemije, torej znanstvenikom, ali je morda mislil, čeprav seveda ni, na »preroke«, ki na zborovanjih tulijo proti znanosti, v cepivu pa vidijo samega vraga, čipe, ki nam jih hočejo vstaviti nečiste sile, svetovna središča moči … Pod egido svobodnega odločanja se je s pametjo sprla tista skupina Hrvatov, sicer precej omejenega uma, ki je nenadoma odkrila vse čare svobode, vendar svobode, katere izhodišče je sebičnost, v kateri ne vidijo dalje od svojega nosa in s katero neposredno ogrožajo svobodo drugih in njihovo pravico do tistega, kar je za človeka najdragocenejše, torej do zdravja. Z več kot 12 tisoč umrlimi zaradi covida – to je več, kot jih je bilo ubitih med vojno –, z izgubo 50 človeških življenj vsak dan se Hrvaška po smrtnosti uvršča v sam vrh, pa vendar je med evropskimi državami najliberalnejša pri omejitvah, ki to sploh niso, ker si mora zagotoviti vsaj tisto miloščino, ki jo v proračun prispevajo storitvene dejavnosti, restavracije, kavarne in trgovska središča, edine gospodarske dejavnosti, iz katerih vanj sploh še kaj priteka.

Zgled v Evropi

Predsednik vlade Janez Janša, drugi visoki predstavniki vlade in SDS so v zadnjem letu krivdo za širjenje virusa in presežne smrti večkrat pripisali ustavnemu sodišču. To se stopnjuje predvsem, kadar ustavni sodniki odločijo, da je kateri izmed vladnih ukrepov za spoprijemanje z epidemijo neustaven. Ravnanje ustavnih sodnikov ti predstavniki oblasti vztrajno opisujejo kot politično, kot sodelovanje s političnimi nasprotniki SDS pri rušenju vlade in podobno.

Črni baloni za kardinala

V torek ob desetih dopoldne se je na Erjavčevi ulici pred palačo predsednika republike zbrala skupina protestnikov s črnimi baloni v rokah. Na takšen način so protestirali, ker je predsednik republike Borut Pahor z zlatim redom za zasluge odlikoval nekdanjega ljubljanskega nadškofa in kardinala Franca Rodeta. Šlo naj bi za človeka, ki je pripomogel k mednarodni uveljavitvi Slovenije, ki je spodbujal verski dialog in ki ga je vseskozi vodila »skrb za usodo slovenskega naroda«.

Jaz se dam na kanon

Psihološka stroka z izrazom oniomanija označuje obsedenost z nakupovanjem, ki se izkazuje kot »neustavljiv poriv, ki vodi v prekomerno, predrago in časovno potratno nakupovalno aktivnost, ki se izkazuje v znatnih družbenih, osebnih in finančnih tegobah«. Kronični šopoholizem naj bi prizadeval predvsem premožne bele kolumnistke z Manhattna in frajle z Beverly Hillsa, toda gre za predsodek, saj v enaki meri prizadene moške. Med njimi je tudi v letu 2021 outirani (sic!) prvi slovenski onioman – minister za obrambo Matej Tonin, proti kateremu sta Carrie Bradshaw in Cher Horowitz zadnji beraški skopulji.

Zelena je nova rdeča

»Če voda cviček bi bila, plaval bi okrog sveta«- stih barda Lovra Matiča, davno tega zapisan o dolenjskem dugongu Martinu Strelu, bi lahko označili za vodilo ministra za plenjenje ekosistemov in »davčne gluposti« Andreja Vizjaka ob pripravi novele zakona o vodah, s katerim je želel olajšati gradnjo na vodnih območjih in olajšati postopke izdaje okoljskih soglasij interesnim skupinam. Z drugimi besedami – na svoj izvirni način je Vizjak želel ponoviti dosežek nekega drugega vizionarja izpred dobrih dva tisoč let, ki je vodo takisto spremenil v rujno vince, le da je tedaj v Kani galilejski šlo za par vrčev, po omenjeni noveli pa bi se lahko s slovenskimi vodnimi viri opijal ekskluziven krog zasebnih investitorjev. Pa je ljudstvo spregledalo rokohitrstvo.

#nisemprijavila

»Nisem prijavila, ker sem bila na smrt prestrašena. V šoku. Molčala sem in nosila dolge rokave, da ne bi nihče videl. Ko sem čez teden dni poskušala spregovoriti, je mati samo zavila z očmi, brat pa me je vprašal, s čim sem izzivala.«

»Turški državljani«

Odkar je pred petimi leti Slovenija na meji s Hrvaško začela postavljati rezilno žico in panelne ograje, je prečkanje meje za begunce postalo nevarno. V mejnih rekah se je utopilo že skoraj 20 ljudi, zadnja med njimi desetletna deklica Rahime, ki jo je reka odnesla iz materinih rok. Šlo je za turške državljane, je sporočila policija.