Intervju, prevelik za Mišo Molk

Ne vemo, kaj je Mišo Molk vodilo k temu, da je v studio povabila igralko in žrtev spolnega napada Mio Skrbinac. Morda se je z njo (najprej) celo solidarizirala, morda se ji je zdelo razkritje spolnega nadlegovanja profesorja Matjaža Tribušona, ki sicer še čaka sodni epilog, žgečkljiva in televizična tema. Izpovedi žrtev so nekaj, kar ima gledanost, odmevnost, odkrivanje družbenih temnin je nekaj, čemur se gledalci ne znamo upreti.

Kakršna vlada, takšna policija

Protesti proti pogoju PCT (preboleli, cepljeni in testirani) potekajo v številnih evropskih državah in drugje po svetu. Na njih policije, tudi v evropskih državah, protestnike včasih razženejo s silo, kot se je to 5. oktobra zgodilo v Ljubljani. A obstaja pomembna razlika. Policije po Evropi se po pravilu s silo odzivajo na protestniško nasilje, na napade na policiste, razbijanje izložb, zažiganje smetnjakov in avtomobilov, slovenska policija pa je silo uporabila zoper mirne protestnike in s tem spodbudila njihovo nasilje. Generalni direktor policije Anton Olaj je takoj po omenjenih dogodkih imenoval komisijo, ki je opravila notranji nadzor nad ravnanjem policije in ugotovila, da je ta, če ne štejemo nekaj manjših »nepravilnosti«, ravnala »strokovno in zakonito«.

Bi nas lahko doletela še hujša zima, kot smo pričakovali?

Četrtega novembra je južnoafriška virologinja Alicia Vermeulen v skupku tristotih testov na novi koronavirus, ki so jih tisti dan obravnavali v zasebnem laboratoriju Lancet, odkrila nekaj nenavadnega. Enemu izmed sicer pozitivnih testov pri virusu ni uspelo prepoznati virusnega S-proteina. Testi, ki se načeloma uporabljajo za prepoznavo koronavirusa, so narejeni tako, da prepoznajo značilni tip S-proteina – če se ta spremeni, če ta mutira, ga nekateri testi ne morejo več zaznati. O svojem nenavadnem odkritju je Vermeulnova obvestila virologinjo dr. Allison Glass, članico južnoafriške posvetovalne skupine za koronavirus. V sodelovanju z južnoafriškim inštitutom za nalezljive bolezni NICD so začeli zbirati podobne vzorce in jih sekvencirati (gre za primerjavo genomskega zaporedja virusa z že poznanimi različicami). Na podlagi tega so 23. novembra z gotovostjo že vedeli, da imajo opravka z novo različico koronavirusa – z različico B1.1.529, prvič zaznano v Bocvani 11. novembra, ki ji je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) nadela ime omikron in jo označila za različico posebnega pomena (angl. variant of concern).

Nevarni davčni populizem

»Predlog predstavlja veliko fiskalno tveganje, saj visok primanjkljaj javnofinančnih prihodkov ne sledi zagotavljanju in ohranjanju dolgoročne stabilnosti javnih financ.« S tem pojasnilom je ministrstvo za finance Andreja Širclja (SDS) februarja letos zavrnilo predlog sprememb zakona o dohodnini, ki ga je predlagal Sindikat delavcev migrantov Slovenije in bi povzročil 571 milijonov evrov izpada v proračunski blagajni. Zdaj, deset mesecev kasneje, Šircljevo ministrstvo kljub izrazitemu povečevanju tveganj in negotovosti vztraja pri uzakonitvi davčnih sprememb, ki bi ob polni uveljavitvi prinesle skoraj 900 milijonov evrov javnofinančnega izpada.

Politiki je za ustavo vseeno, javnosti ne

Ustavno sodišče je letošnjega 2. junija sprejelo salomonsko odločitev in z njo delno razveljavilo zakon o nalezljivih boleznih, tisti njegov del, ki vladi dopušča, da zaradi epidemioloških razmer omejuje pravice državljanov. Izvršna oblast pač ne sme urejati vprašanj, ki sodijo na področje zakonodajnega urejanja, v človekove pravice ali temeljne svoboščine lahko neposredno posega le zakon. Toda ustavni sodniki so bili hkrati polni razumevanja, vladi in parlamentu so dali za odpravo neustavnosti dva meseca časa.

Kako SDS strokovne delavce v policiji menja s poslušnimi 

Nadaljujejo se zaslišanja pred parlamentarno komisijo, ki preiskuje vmešavanje politike v delo policije. Tokrat sta pričala nekdanji direktor ljubljanske policijske uprave Boštjan Glavič in nekdanji vodja oddelka za javni red in mir pri tej policijski upravi Nermin Isić, ki sta od generalnega direktorja policije Antona Olaja prejela opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja, ker je policija pod njunim operativnim vodstvom s protivladnega shoda 25. junija odstranila neonacistične provokatorje, samooklicane rumene jopiče.

Tudi mladi Madžari hvaležni SDS

Kaj je Pomursko madžarsko mladinsko društvo? Telefonska številka, navedena pri registraciji društva, ne deluje. Elektronska pošta se vrača, spletne strani društvo nima. Predsednik Teodor Varga se na sporočilo, poslano na drug elektronski naslov, ki so ga posredovali iz Zavoda za kulturo madžarske skupnosti, ni odzval. Kako pomembno je to društvo in predvsem, koliko članov ima, kakšni so njegovi načrti za prihodnost in kakšne projekte je izpeljalo doslej, tako nismo mogli izvedeti.

»Odprla so se mi vsa vrata, za katera sem si to želel«

Ko je sedel za klavir in po uvodnem orkestralnem delu zaigral prvih nekaj taktov Chopinovega Koncerta v F-molu, smo vsi, ki smo pred nekaj tedni prek spleta spremljali njegov nastop v finalu Chopinovega tekmovanja v Varšavi (blagor tistim, ki so bili dejansko v dvorani!), obnemeli. Mladi pianist Aleksander Gadžijev (1994) igra s tolikšno senzibilnostjo in občutkom, da ni čudno, da mu je to nazadnje prineslo drugo mesto na tem tekmovanju. Na ugledno prireditev na Poljskem, ki poteka vsakih pet let in ima skoraj stoletno tradicijo, se vsakič prijavi približno 500 mladih pianistov z vsega sveta. Gadžijev je prvi slovenski pianist, ki se mu je uspelo prebiti v finale in na prve tri stopničke tekmovanja, s katerimi si najboljši zagotovijo vstopnico na največje koncertne odre na svetu. Prislužil si je tudi posebno nagrado za najboljšo izvedbo sonate. Letos je sicer že zmagal na prav tako pomembnem pianističnem tekmovanju v Sydneyju in se počasi prebija med najbolj iskane mlade pianiste na svetu. Gadžijev, po rodu iz Gorice, mesta na slovensko-italijanski meji, izhaja iz glasbene družine: starši – mama Ingrid Silič je slovenskih, oče Sijavuš Gadžijev pa azerbajdžanskih korenin – so izvrstni pianisti in klavirski pedagogi.

Predsednikovi možgani

Kdo je 22. novembra 1963 v Dallasu ustrelil ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja? Uradna verzija pravi, da ga je ustrelil Lee Harvey Oswald, »osamljeni« strelec, ki je bil potem umorjen v živo, v neposrednem prenosu, teorija zarote pa pravi, da je bil Kennedy žrtev zarote, pri kateri so poleg Oswalda – ali brez njega (odvisno od tega, koga vprašate) – sodelovali elementi globoke države (FBI, CIA, Pentagon ipd.), pa tudi kubanski priseljenci, mafija in kar jih je še. To je osnovna teorija zarote.

V naši deželi je lahko vsak strokovnjak

Petindvajsetega novembra je španski spletni portal maldita.es objavil članek, v katerem je opisal domnevno zgodbo upokojene glavne medicinske sestre iz ljubljanskega kliničnega centra Zdenke Mrak. Posnetek, ki se je bliskovito razširil po spletu, naj bi razkril zarote, povezane s cepivi. Iz UKC so identiteto omenjene sestre zanikali in navedli, da gre za prevaro.

Izginuli kip

Pred nekaj dnevi so se Ljubljančani in Ljubljančanke spraševali, kam je izginil kip Ilegalca, simbol vseh ilegalcev v okupirani prestolnici med letoma 1941 in 1945. Spomenik kiparja Frančiška Smerduja je stal v nekdaj Leninovem (danes Argentinskem) parku vse od leta 1953. Zaradi brisanja zgodovinskega spomina oziroma partizanskih simbolov, ki so moteči za sedanjo oblast, so se nekateri zbali, da bo »umaknjen« tudi ta kip.

Heni Erceg

3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Hrvaška

Madina Husini

Na fotografiji najbolj izstopajo njene za kostanj velike črne oči in iztegnjeni jezik, ki ga je, razposajeni otrok, pokazala snemalcu. Srčkan je ta obražček šestletne Madine Husini iz Afganistana, pred katero je še vse življenje. Tako bi bilo v kaki boljši državi od tiste, iz katere je morala z družino pobegniti, ker so talibi grozili očetu in ga napadli z nožem, sestro pa polili s kislino. Madina je bila šestletna deklica. Bila je. Toda ni je več. Če bi kdo posnel film o usodi deklice s kot kostanj velikimi očmi, bi občinstvo po vsej Evropi ihtelo v žalosti in preklinjalo krivičnost protibegunske politike, gotovo pa bi jokali tudi Hrvati. Toda v resničnem življenju ni ne krivca za grobo prekinjeno življenje male Madine, za večmesečno grdo ravnanje z njeno družino na Hrvaškem, za popolno razčlovečenost te države in njenih ustanov ne kesanja zaradi vsega tega.

Vlado Miheljak

3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Dva leva

Nazaj k Mariji Tereziji

Zdi se, da je Sloveniji usojena razcepljenost med likoma matere Terezije in Marije Terezije. Patološko narcisoidni Pahor sporoča mestu in vasi, da se bo končno tudi on aktivno vključil v reševanje težav s pandemijo. Če je še do včeraj veljalo, da je zaradi samozazrtosti pripravljen kršiti zapovedane omejitve in ogrožati zdravje in življenje tudi najbolj ogroženih, denimo starostnikov v domovih, je sedaj aktiviral svoje potenciale. In to kako! Bebavo smejoč se pozira v telovadnici, obkrožen z mučilnimi in nategovalnimi napravami in orodji. Ni čisto jasno, koliko bo koristilo, a v dobri veri sporoča, da če že ne premore ravno modrosti, širi vsaj vedrino, dobro voljo in ljubezen. Pač kot nekakšna politična izpeljanka Matere Terezije. Na drugi strani pa je nedavno vnesena v politični žargon nova kategorija. Namreč lik Marije Terezije. Z njim je sicer označil poslanec Breznik šolsko ministrico Kustečevo.

Janko Lorenci

3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Kolumna

Sesuvanje javne TV

Na nacionalki so se novinarji uprli spremembam, ki jih vsiljuje vodstvo ustanove. Namen generalnega direktorja Graha Whatmougha, političnega nastavljenca oblasti, je preprost: nacionalka ni dovolj naša, je motnja, zmanjšali ji bomo gledanost. Pritisk je brutalen, slabo zakrinkan in del Janševe širše strategije uničevanja in podrejanja vseh točk, ki tako ali drugače nadzorujejo oblast. Grahu Whatmoughu pri uničevanju nacionalke pomagajo notranji kolaboranti.

Če želimo postati brezogljična družba, bomo morali opustiti kriptorudarjenje

Švedska je zaradi izobilja obnovljive energije in cenejših energentov postala pravi magnet za tiste, ki se lotevajo rudarjenja kriptovalut. Ker je za to potrebne veliko električne energije, katere proizvodnja je povezana z izpusti ogljikovega dioksida, sta generalni direktor Agencije za varstvo okolja Björn Risinger in generalni direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev Erik Thedéen pozvala k prepovedi te dejavnosti. Zgolj tako se bosta Švedska, pa tudi Evropska unija po njunem mnenju lahko držali podnebnih zavez, sprejetih v pariškem sporazumu.

Darilo za Darilo

Iz Anglije je prejšnji teden priletela novica, da je slovenska umetnica Jasmina Cibic, ki je že kmalu po 20. letu odšla živet v London in tam deluje še danes, prejemnica ugledne, deset tisoč funtov vredne filmske nagrade jarman za najinovativnejše dosežke na področju filma in gibljivih podob. Med drugim je bila nagrajena za umetniški film Darilo, v katerem se je ukvarjala s konceptom kulture kot političnega darila. »Film pokaže, kam lahko pripelje instrumentalizacija umetnosti. Vsa arhitektura, ki sem jo uporabila za lokacije filma, je bila denimo izvedena z nekim upanjem v solidarnost, a sovražni govor hitro da legitimnost, da se uniči in zatre vsa ta potencialna utopija,« je za Mladino dejala ob lanski razstavi Fundus prizadevanja v MSUM, kjer je bilo na ogled prvo dejanje filma Darilo.

dr. Bogomir Kovač

3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Ekonomija

Čas streznitve

Evropska komisija (EK) že dobro leto išče politični ekonomski izhod za novo ekonomsko upravljanje EU. Krize se zadnjih deset let kopičijo in poglabljajo. Vse terjajo drugačno institucionalno podobo EU, večjo koordinacijo ekonomskih politik, centralizacijo ukrepanja in bistveno povečanje finančnih virov. Novi skupni evropski razvojni načrt usmerjajo stara upravljavska pravila. In to je problem, ki ga želi rešiti nova EK, tudi v sodelovanju z državljani EU, z novimi institucijami in drugačnimi prijemi. EU pet let neuspešno išče nove rešitve, zato se poglabljajo nasprotja in razlike med članicami. Če EU želi obstati, mora izboljšati globalno ekonomsko konkurenčnost in politično privlačnost za ljudi. Toda evropski proračun je premajhen, politična federalizacija EU pa je vse manj mogoča. Celovita reforma ekonomskih institucij in političnega upravljanja je torej nuja. Slovenija je pod Janševo vlado na napačni poti. Ekonomsko nas bo obremenjeval visok strukturni primanjkljaj, politično smo zabredli v suverenizem in avtokracijo. Na ključnih položajih države je danes horda nesposobnih in nespodobnih ljudi. Družbeni stroški normalizacije in vrnitve v prihodnost bodo visoki.