Grega Repovž

5. 3. 2021  |  Mladina 9  |  Uvodnik

O medijski pristranskosti

Očitki slovenskim medijem, da so pristranski, da so levi, da so naklonjeni strankam nečesa, kar se v javnem prostoru poenostavljeno imenuje leve stranke, so res neumni – tako neumni, da jih je novinarjem in urednikom težko sploh zavračati in o njih razpravljati. Ker je s temi trditvami vse, ampak res vse narobe.

Sedem milijonov evrov za Janšev muzej

Pripravljen je zadnji formalni korak pred ustanovitvijo Muzeja slovenske osamosvojitve: pred vlado je sklep o njegovi ustanovitvi. Za muzej, ki bo imel status državnega muzeja in je nastal v popolni odsotnosti strokovne javne razprave, bo zgolj letos in prihodnje leto namenjenih sedem milijonov evrov proračunskega denarja.

»Naša država, kot kaže, se tej priložnosti odpoveduje«

Na začetku februarja je Mladina prejela slovenski osnutek načrta za okrevanje, programa porabe evropskih subvencij, ki naj bi jih Slovenija dobila kot pomoč za izhod iz krize po pandemiji. Druge države so osnutke večinoma javno objavile že konec lanskega leta, slovenska vlada je to storila šele prejšnji petek, pred tem pa je osnutek skrivala. Ker naj bi bili cilji iz načrta večidel zeleni in trajnostni, smo se o njem pogovarjali z Andrejem Gnezdo iz Umanotere, organizacije, ki že 25 let sooblikuje trajnostno družbo. Filozof, teolog in okoljevarstvenik analizira pomanjkljivosti vladnega načrta in predlaga, kaj bi bilo v njem modro spremeniti.

Orbanija

Po več kratkih stikih med slovenskimi oblastniki in novinarji je evropski parlament pripravil razpravo, med katero naj bi se pred očmi mednarodne javnosti po več kot 15 letih napetosti razčistilo, kdo je resnični uničevalec neodvisnih medijev v Sloveniji. Številni uredniki, novinarji in medijski strokovnjaki so se z zadovoljstvom odzvali vabilu evropskih poslank in poslancev, Janez Janša pa se je soočenju izognil s prozornim izgovorom, da mu okvir razprave, ki je zaradi epidemije potekala prek spleta, ne omogoča poglobljene predstavitve argumentov. Pričakovano, predsednik SDS za svoje početje pač ne misli odgovarjati nikomur. Seveda je enakega mnenja tudi eden njegovih najzvestejših pribočnikov, direktor vladnega urada za komuniciranje Uroš Urbanija. Ta je z brezobzirnimi napadi na novinarje pravzaprav najzaslužnejši za mednarodno sramoto Slovenije na predvečer predsedovanja EU.

Zakaj demografski sklad?

Danes nad več kot osem milijard evrov vrednim državnim premoženjem bdi več institucij. To so denimo SDH, Kapitalska družba, Zavod za pokojninsko zavarovanje (ZPIZ), Slaba banka … V vseh teh institucijah sta nadzor nad premoženjem in vpliv razpršena in različno urejena. V SDH, recimo, je s posebnimi določbami, ki so usklajene z OECD, urejeno kadriranje nadzornikov. V SDH so ti neodvisni strokovnjaki. V Kapitalski družbi (KAD) imajo pomemben vpliv upokojenska združenja. V Zpizu imajo posebno težo pri upravljanju premoženja sindikati, v Modri zavarovalnici javni uslužbenci, saj se tam kopiči dodatni denar za njihove pokojnine, v mnogih primerih so do mest pri upravljanju in nadzoru upravičeni še delavci – predstavniki zaposlenih ali zavarovancev.

Polna usta upokojencev

Konec februarja, po neuspeli konstruktivni nezaupnici, so člani ljubljanskega mestnega odbora stranke DeSUS svojemu predsedniku Karlu Erjavcu napisali dolgo pismo o dosežkih stranke v času koalicije s SDS. V stranki so njihovi člani seveda razcepljeni, eni so razočarani, ker njihovi poslanci podpirajo vlado Janeza Janše, drugi, kot recimo člani ljubljanskega odbora, pa so prepričani, da je stranka v zadnjem letu dosegla zelo veliko. Da so izredno veliko naredili za upokojence.

Večina proti Orbánu, podprli so ga evroposlanci SDS

Ker so poslanci Evropske ljudske stranke (EPP) v evropskem parlamentu z veliko večino glasov podprli spremembo poslovnika, ki omogoča lažjo izključitev tistih skupin, ki ne ravnajo v skladu z vrednotami EPP, je užaljeni madžarski premier Viktor Orbán svojo stranko Fidesz sam popeljal iz parlamentarne skupine EPP. Sprememba poslovnika naj bi bila nedemokratična, nepravična, nesprejemljiva. Gre za velik premik v večletni sagi o prepirih v EPP. Na eni strani so poslanci evropskega parlamenta, ki so Orbánu očitali, da ne spoštuje demokratičnih vrednot, na drugi je Orbán, ki trdi, da demokratičnih vrednot ne spoštujejo Bruselj in njegovi politiki. Članstvo stranke Fidesz je sicer v skupini EPP zamrznjeno že od leta 2019, zdaj je torej 14 madžarskih poslancev odšlo še iz njene skupine v evropskem parlamentu.

Bi morala Slovenija zapreti vse meje in ali je to v resnici modro?

Iz Koroške se veliko ljudi vsak dan vozi v Avstrijo, več tisoč jih je. Delajo tudi zdaj, ko je epidemija. Za prehod meje potrebujejo veliko dokumentacije. »Vsak dan se vozim proti Velikovcu,« pravi eden izmed delavcev. »Slovenci me pustijo skozi, Avstrijci pa me na meji ustavijo. Pokazati moram rezultat hitrega testa, ki ni starejši od sedem dni, na srečo nas zdaj testirajo na firmi, potem moram imeti pri sebi še izpolnjen dokument, da sem dnevni migrant, pokazati pa moram tudi potrdilo podjetja, kjer piše, kakšna je moja dnevna pot. To naredim vsak dan.« Kaj pa, ko se vrača? Kako ravnajo slovenski mejni organi? »Nazaj grede me spustijo skozi, če so slovenski policisti tam, zamahnejo z roko, nič ne zahtevajo od mene. Ne ustavljajo me, kdo ve, morda poznajo moj avto.«

Lahka naloga za ustavno sodišče

Kako bi opisali državo, kjer lahko ljudje posedajo po parkih, pred parlament pa ne smejo? Kaj bi rekli o državi, kjer ljudje v vrstah stojijo pred trgovinami in nato mirno nakupujejo, če pa stojijo pred parlamentom, so kaznovani? Kakšna se vam zdi država, kjer je lahko v tovarniških halah več sto ljudi, če pa enako število ljudi pride pred stavbo oblasti, jih policisti oglobijo in kaznujejo.

Vlado Miheljak

5. 3. 2021  |  Mladina 9  |  Dva leva

Kongo, moja dežela

Seveda vsak ve, kdo je Ivan Janez Janša. Kdo je bil Mobutu Sese Seko, pa vedo pretežno le starejši. A je med njima več podobnosti kot razlik. Eden se je rodil v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, drugi v Belgijskem Kongu. Oba so od otroštva privlačili vojaštvo in uniforme. Sese Seko je postal častnik belgijske kolonialne vojske, Ivan Janez pa je diplomiral iz režimske splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Ivan Janez je oboževal in častil svojo prvo ljubezen – Tita, Sese Seko pa Patricea Lumumbo, ki je bil Titov veliki prijatelj. Ivan Janez je kasneje obrnil hrbet svoji prvi ljubezni. Še več, njegov idolatrični odnos se je kasneje obrnil v histerični antikomunizem. Sese Seko pa je uprizoril puč, izročil Lumumbo upornemu separatistu Tshombeju, ta ga je likvidiral, Sese Seko pa je za dolga leta postal zloglasen samodržec in diktator. Ivan Janez se to šele trudi postati. Sese Seko je malo pisal in veliko streljal. Janez Janša veliko piše in še več strelja – za zdaj predvsem tvite. A streljanje sovražnikov ni zredčilo, ampak jih je pomnožilo.

Mladoletni prestopniki

Že kmalu po shodu na Trgu svobode v Mariboru, ki je potekal pod pokroviteljstvom iniciative Zahtevamo šole, je po spletu zakrožil posnetek, na katerem mariborska policija popisuje tamkajšnje dijake. Na njem se celo sliši zaprepadenost avtorice posnetka ob pogledu na prizor, ko reče: »Kaj? Popisovati bo začel.«

Cepljenje poteka prepočasi, evropski dogovor o skupni nabavi cepiv pa se krha

Madžarski premier Viktor Orbán je v nedeljo zavihal rokav in se dal cepiti s cepivom kitajskega proizvajalca Sinopharm, ki je doslej na Madžarsko dostavil nekaj več kot pol milijona odmerkov.

Srbija Koromandija

Navdušenje nekaterih držav EU nad ruskim in kitajskim cepivom izhaja tudi iz opazovanja dogajanja v Srbiji, ki se je uveljavila kot ena od vodilnih evropskih držav, kar se tiče hitrosti cepljenja, in kjer se lahko zaradi velikih zalog cepiva za cepljenje prijavi kdorkoli in pride na vrsto v nekaj dneh. Pri prijavi lahko celo izbira, s katerim cepivom želi biti cepljen. Cepljenih je že milijon in pol ljudi, od tega približno tretjina z dvema odmerkoma.

Janko Lorenci

5. 3. 2021  |  Mladina 9  |  Kolumna

Bog in batine

Kaj narediš, če si vse poklicno življenje, okrogla tri desetletja, zaradi trgovanja z orožjem, korupcije, sumljivega poslovanja z gotovino, sposojanja denarja pri kočljivih tipih, zmerjanja in žaljenja, čudne prodaje zemljišča itd. itd. nenehno v takih in drugačnih postopkih, kar naprej osumljan, ovajan in celo obsojen?

Ministrstvo za zavlačevanje

Na urad varuha za človekove pravice so se poleti obrnili člani Asociacije, društva nevladnih organizacij in posameznikov s področja kulture. Opozorili so, da že od aprila čakajo na odločbe ministrstva na podlagi vlog za pridobitev statusa in za pridobitev pravice do plačila prispevkov. Zato so se odločili, da za mnenje povprašajo varuha Petra Svetino, saj se jim je zdelo, da se dogaja »kršenje temeljnih pravic in nespoštovanje zakonodaje«.

Okostnjaki iz omare

Francosko sodišče je nekdanjega predsednika Nicolasa Sarkozyja obsodilo na triletno zaporno kazen, od tega dve leti pogojno, zaradi korupcije oziroma poskusa podkupovanja sodnika in nepooblaščenega vplivanja. Sodba še ni pravnomočna, a Sarkozy in odvetniška skupina, ki ga brani, vztrajata pri njegovi nedolžnosti in že napovedujeta pritožbo. Ne glede na to pa France24 poroča, da bo nekdanji predsednik zaporno kazen najverjetneje lahko odsedel kar – doma.

V občini Moravče župan Balažic izplačal rekordne koronske dodatke

Januarja so javni uslužbenci prejeli kar 57 milijonov evrov dodatka za »nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije«. V povprečju so sicer največ koronskih dodatkov, to je od 1500 do 2000 evrov na zaposlenega, izplačali v bolnišnicah, centrih za zaščito in reševanje ter domovih za ostarele. So se pa tem tveganim okoljem, v katerih zaposleni pogosto delajo v skafandrih, pri plači za december najbolj približali v občini Moravče.

Zlato tele

Ameriški republikanci so protislovna bitja: ljudstvo prepričujejo, da se Ameriki obeta novo leto ’68 in da hočejo demokrati vpeljati komunizem, obenem pa se sami obnašajo natanko kot komunisti, navsezadnje, še vedno brezmejno slavijo Donalda Trumpa, ki je pozival k aretaciji in internaciji Hillary Clinton, Joeja Bidna in drugih političnih nasprotnikov, zlorabljal oblast, rušil demokracijo ter podžigal nasilje in državni udar, alias »napad na Kapitol«.

Kvadrat za 2900 evrov

Ponudba rabljenih stanovanj je omejena, neluksuznih, cenovno dostopnejših novogradenj pa je premalo – to sta pomembna dejavnika, ki ohranjata cene na visokih ravneh.

Graditelj sodobne Ljubljane

Spomin na nedavno preminulega arhitekta, urbanista in akademika Milana Miheliča (1925–2021) v sebi ne nosi le žalosti, ampak tudi nekaj trpkosti, saj je »njegov« Bavarski dvor v zadnjih treh letih postal urbanistični spaček. Vemo, da je bil Mihelič zaradi tega nesrečen, ni mu bilo vseeno, kaj se dogaja z javnim prostorom »Bavarca«, ki je imel velik potencial sodobne mestne četrti. Bavarski dvor deli usodo z marsikatero arhitekturno stvaritvijo slovenskih modernistov, saj je njihova arhitektura zadnjih 30 let na udaru tako imenovanih developerjev. Pri tem so sodelovale in še vedno sodelujejo mestne oblasti, tako da spremenijo mestni prostorski načrt, kot ustreza tem istim developerjem. Pri tem pa sodeluje tudi del arhitekturne srenje, ki ob tem s svojimi posegi neusmiljeno gazi in uničuje žlahtno arhitekturo generacije vrhunskih arhitektov šestdesetih in sedemdesetih let 20. stoletja.

Univerza v Ljubljani ali pri Ljubljani?

Univerza v Ljubljani je ena od največjih institucij v slovenski prestolnici ter ima pomembno simbolno in družbeno vlogo v mestu in tudi v državi. Na njej se izobražuje in dela več deset tisoč ljudi, ki so obenem (vsaj začasni) prebivalci mesta in uporabljajo njegove stanovanjske, storitvene, infrastrukturne in druge zmogljivosti. Tako je tudi urbanistični razvoj Ljubljane močno prepleten s prostorskim razvojem ljubljanske univerze. Prav zdaj se dogajajo večji premiki na področju prostorske umestitve fakultet v mestu, s čimer se je odprla razprava o prostorski strategiji Univerze v Ljubljani. Pri tem se srečujeta dva urbanistična koncepta, »univerza v mestu« in »univerzitetni kampus«.

Čigavo je mesto?

V poplavi komentarjev na zadnje dogodke v Rogu opažam predvsem dve poudarjeni stališči. Čeprav sta v svoji raznolikosti obe legitimni in pravilni, pa hkrati kažeta tudi podobno ujetost v trenutno zastavljene sistemske okvire. Prvo, ki ga rogovci in njihovi podporniki najbolj poudarjajo, se tiče predvsem vprašanja gentrifikacije1, nadzora in svobode umetnosti ter lastništva javnega prostora. Drugo pa izhaja s pravnega vidika in se osredotoča na dejstva in dokaze lastništva ter poudarja nelegalnost skvotanja.