• IK, STA

    3. 9. 2019  |  Politika

    Letalo srbskega zunanjega ministra nad Ljubljano zadela strela

    Letalo, na katerem je bil srbski zunanji minister Ivica Dačić, je včeraj pozno zvečer nad Ljubljano tik pred pristankom zadela strela. Pilot je kljub temu varno pristal na brniškem letališču, danes poročajo srbski mediji.

  • Danes je nov dan

    3. 9. 2019  |  Družba

    Jedrska energija

    Ruska agencija za jedrsko energijo Rosatom v svet izvaža številne nuklearne elektrarne. Te najdemo v Indiji, Iranu in na Kitajskem, med drugim nastajajo v Turčiji, Bangladešu in na Madžarskem, še precej pa jih načrtujejo v mnogih afriških državah. Nedavno so na pot v Sibirijo poslali celo svojo prvo plavajočo jedrsko elektrarno

  • Damjana Kolar

    3. 9. 2019  |  Kultura

    Izzivanje naših predstav o ženskosti in feminizmu

    V Projektnem prostoru Aksioma Ljubljana bodo 4. septembra ob 19.00 odprli razstavo Lee Culetto z naslovom deflowered by Lea, ki je nastala v okviru iniciative za podporo mladih umetnikov U30+ in koprodukciji z Galerijo Miklova hiša Ribnica. Mlada umetnica se v svojem delu osredotoča na žensko telo in odgovarja na način na katerega ga "moški pogled" oblikuje skozi modo, oglaševanje in medije. Z vezenjem, asemblažem in drugimi tehnikami ustvarja objekte in instalacije, ki skozi prizmo mode, pogleda in telesa izzivajo naše predstave o ženskosti in feminizmu.

  • Darja Kocbek

    2. 9. 2019  |  Svet

    Superjunaki so bili ustvarjeni v času vzpona fašizma

    S Supermanom se je leta 1938 začela zlata doba stripov. Njegova avtorja Jerry Siegel in Joe Shuster sta z njim oblikovala nov arhetip oziroma točneje stereotip, v eseju, ki ga je objavil v Guardianu, ker ga založniška družba Marvel Comics ni hotela objaviti, piše Art Spiegelman, stripovski risar in urednik. Otročja naivnost Supermana je bila, kot kaže, eden od razlogov, da so mladi sprejeli nove, otrokom prijazne zgodbe s fantazijami, ki so bile še bolj nelogične od večine del šund literature. Martin Goodman, ustanovitelj založbe Marvel Comics in izdajatelj nekaterih del šokantne šund literature, je bil eden prvih, ki so zajahali val superjunakov.

  • Uredništvo

    30. 8. 2019  |  Družba

    Velik dežnik za majhne skrivnosti

    8 likov Diareje, avtorsko delo nagrajenca Prešernovega sklada Tomaža Lavriča:

  • Izak Košir

    30. 8. 2019  |  Mladina 35  |  Družba

    Ograja na polovici hiše

    Marsikdo, ki postavitev rezilne žice in panelnih ograj na slovensko-hrvaški meji spremlja prek medijev in ne živi na obmejnem območju, se s tem ne ukvarja in samovoljo oblasti pač sprejema ali celo podpira. In ko ti državljani o tem govorijo kot o nečem, kar se dogaja na desetine kilometrov stran, navadno zamahnejo z roko, da to ni nič posebnega in da so takšni ukrepi potrebni za varnost Slovenije, saj naj bi nas ograja varovala pred vdorom beguncev in migrantov.

  • Izak Košir

    30. 8. 2019  |  Mladina 35  |  Družba

    Ženske za štedilnike?

    Več kot polovica ljudi v Sloveniji, točneje kar 55 odstotkov, meni, da je najpomembnejša vloga ženske skrb za dom in družino.

  • Damjana Kolar

    2. 9. 2019  |  Kultura

    Kako ustvarjanje ločiti od lastnega življenja

    V Kinodvoru bo 4. septembra ob 20.30 premiera najnovejšega filma španskega mojstra Pedra Almodóvarja Bolečina in slava, duhovite in ganljive avtobiografske ode filmski ustvarjalnosti. V glavni vlogi blesti Antonio Banderas, ki je na letošnjem festivalu v Cannesu prejel nagrado za najboljšega igralca. Film bo pospremila tudi razstava plakatov in fotografij Almodovar: podoba in barva iz zbirke Slovenske kinoteke.

  • Uredništvo

    31. 8. 2019  |  Politika

    Šarec blokiral Janšo 

    Predsednik skrajno desne SDS Janez Janša je svoje sledilce na Twitterju (med katerimi so številni lažni profili, da je videti kot da jih ima več) obvestil, da ga je predsednik vlade Marjan Šarec blokiral. "Ko PV s 13% podporo volivcev, ustoličen od #globokadržava dokončno izgubi živce," je zapisal Janša in dodal posnetek slike, ki dokazuje Šarčevo potezo. Zanimivo, da se Janši to dejanje zdi tako nenavadno, saj je blokiranje uporabnikov na Twitterju prav njegova nadvse priljubljena praksa. Večni predsednik SDS ima denimo na Twitterju blokirane skoraj vse medije, novinarje in tudi druge "običajne" uporabnike, ki se morda v čem kdaj z njim niso strinjali. In to predsednik stranke, ki se tako odločno zavzema za "svobodo govora", da glede tega financira celo kampanje s plakati. Enega od teh ima objavljenega prav na svojem profilu na Twitterju.

  • Danes je nov dan

    30. 8. 2019  |  Družba

    Severna obzorja

    Prejšnji teden so zaznamovali protesti proti Bolsonarovi vladi, naslavljajoč širok spekter vprašanj: od krčenja amazonskih deževnih gozdov in domorodnih skupnostih, rezanja proračuna za izobraževanje do kulture mizoginije in mačizma, ki vlada v državi. Vse to se dogaja z namenom ohranjanja Brazilije kot globalno pomembnega izvoznika primarnih surovin, saj neenaki pogoji v svetovni trgovini narekujejo, da morajo manj “razvite” države (globalnega Juga) črpati iz narave in izkoriščati poceni delovno silo, da bi lahko pridobile “napredne” dobrine iz bogatih držav (globalnega Severa), kjer je cena dela dražja, narava pa se ščiti. 

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    30. 8. 2019  |  Mladina 35  |  Uvodnik

    Resna napaka vlade

    V zadnjem mesecu je v javnosti potekala debata, ali bo državni proračun sprejet – ima vlada zagotovljeno podporo ali ne, se bo zapletlo na relaciji med koalicijo in Levico. Vendar so to napačna vprašanja. Dejstvo je, da je proračun, kot ga je pripravila vlada Marjana Šarca – seveda dokument še ni dokončen –, v tem trenutku slab dokument, ki v spremenjenih mednarodnih okoliščinah že kratkoročno ogroža stabilnost države. Šarčeva vlada je oholo zavračala pozive, naj bistveno poveča investicije v gradnjo socialnih stanovanj, razen drugega tira (ki pomaga zgolj Luki Koper) ni predvidela nobene velike naložbe, ki bi imela multiplikativni učinek, ni pripravila bančnega zaledja za podjetja, ki jih bo prizadelo ohlajanje nemškega gospodarstva. Vse te stvari bi morale biti del proračuna, vendar niso. V enem letu ni bil narejen noben resen korak na vseh naštetih ključnih področjih, niti en korak ni bil storjen, da bi se začeli družba in ekonomija prilagajati porajajočim se novim okoljskim standardom, ki dejansko pomenijo industrijsko revolucijo. Proračun, kot je predviden, bi bil ustrezen za leto 2019. Za leto 2020, ki bo leto ohlajanja, pa je neprimeren.

  • Izak Košir

    30. 8. 2019  |  Politika

    Radio Mladina: Se bo Slovenija tokrat znala odzvati na prihajajočo krizo?

    Ko gre Nemčiji dobro, je Slovenija zgodba o uspehu. Ko pa Nemčija kihne, Slovenija hudo zboli – to že ponarodelo reklo smo si po zadnji krizi zelo dobro zapomnili. Se bo Slovenija na prihajajočo krizo spet odzvala zmedeno? O tem je spregovoril novinar Mladine Borut Mekina. Prisluhnite pogovoru! Več pa v naslovnem članku in novi Mladini! >> #Mladina35 

    https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/673177805&color=%23ff000f&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

  • Borut Mekina

    30. 8. 2019  |  Mladina 35  |  Politika

    Se bo Slovenija na prihajajočo krizo spet odzvala zmedeno?

    Ko gre Nemčiji dobro, je Slovenija zgodba o uspehu. Ko pa Nemčija kihne, Slovenija hudo zboli – to že ponarodelo reklo smo si po zadnji krizi zelo dobro zapomnili. Nemčija je seveda najpomembnejša slovenska zunanjetrgovinska partnerica, ki od nas odkupi kar petino vseh izvoznih artiklov, daleč največ od vseh držav. A ta slovenski izvoz v Nemčijo ni enak recimo slovenskemu izvozu Krke v Rusijo. Je izvoz posebne vrste, kot pojasnjuje ekonomist Jože P. Damijan: »Ključen problem je, da je večina teh izdelkov sestavnih delov, ki so narejeni po naročilu za nemško avtomobilsko ali elektroindustrijo. Končnih izdelkov, kot so recimo avtomobili iz Revoza ali električni aparati iz Gorenja, je malo. In ker teh sestavnih delov, denimo iz Kolektorja, Hidrie, Saturnusa, ni mogoče preusmeriti drugam, saj so narejeni za vgradnjo v nemške končne izdelke, smo od Nemčije precej odvisni. Če nemška avtomobilska industrija peša, to pomeni upad naročil za naša podjetja, ki tega izpada specifičnih sestavnih delov ne morejo nadomestiti z izvozom drugam,« razlaga.

  • Jure Trampuš

    30. 8. 2019  |  Mladina 35  |  Politika

    Slovenija naj bi imela po novem 11 pokrajin. Kaj je narobe s tem predlogom?

    Takoj ko se je novica o predlogu za ustanovitev 11 pokrajin, ki so ga v imenu državnega sveta in še nekaterih organizacij in združenj pripravili pod patronatom profesorja z mariborske pravne fakultete dr. Boštjana Brezovnika, razširila po medijih in družabnih omrežjih, se je Slovenija začela tresti od ogorčenja. »Ne bomo dopustili razkosanja Štajerske,« so pisali v Večeru. »Celje nima prave identitete,« so trdili drugi. »Ptuj ima samo kurente, ne more pa biti sedež pokrajine«, »Velenje ne sme spadati pod Mozirje, naj bo raje s Koroško«. Tega je bilo res veliko. »Ljubljana si ne dovoli vzeti zalednih občin, želijo ji porezati korenine«, »Dolenjska je prevelika«, »Ljubljana je že zdaj privilegirana, ponujena decentralizacija Slovenije pa jo znova preferira«. Poslanec Levice in Mariborčan Franc Trček, ki ni ravno podpornik cerkve, je zatrdil, da je predlog strokovne komisije neumnost in da bi se morali zgledovati pri katoliški cerkvi in njenih škofijah.

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    30. 8. 2019  |  Mladina 35  |  Družba

    Ilija Trojanow, pisatelj: Moramo se zavedati, da tudi sami omogočamo izkoriščanje v svetu

    lija Trojanow (1965) je eden izmed tistih evropskih intelektualcev, ki si globljega uvida v zakonitosti sveta niso pridobili (le) z branjem leposlovnih in strokovnih knjig, temveč so te zakonitosti doživeli in izkusili v lastnem življenju. Ko je bil še otrok, se je z družino iz bolgarske prestolnice, kjer se je rodil, preselil v Nemčijo, kmalu zatem so odšli v Kenijo. Do leta 1984 – z nekajletno prekinitvijo – je živel v Nairobiju, nato se je vrnil v Evropo in med letoma 1985 in 1989 v Münchnu študiral etnologijo in pravo. Leta 1999 se je za šest let preselil v Mumbaj, kasneje v Cape Town, nato pa se je znova vrnil v Nemčijo. Danes živi na Dunaju. In še vedno veliko potuje.

  • Kako je Fox News ustvaril ljudstvo, ki je izvolilo Trumpa

    Sredi poletja 2008 je Putnam County News & Recorder, zaspani, neznatni, nikoli dramatični, povsem lokalni časopis, ki je izhajal v Philipstownu, mali ameriški vukojebini v zvezni državi New York, objavil presenetljivo, tako rekoč šokantno novico, pravo globalno senzacijo: Putnam County News & Recorder, parkiran v nekdanji brivnici, je dobil novega lastnika – kupil ga je Roger Ailes, nekoč medijski svetovalec treh ameriških predsednikov (Richarda Nixona, Ronalda Reagana in Georgea H. W. Busha), takrat kreator in šef razvpitega televizijskega kanala Fox News.

  • Peter Petrovčič  |  Ilustracija: Tomaž Lavrič

    30. 8. 2019  |  Mladina 35  |  Politika

    Neresnost politike in stroke

    V zadnjih petih letih je tožilstvo zaradi sovražnega govora vložilo manj kot dve obtožnici na leto, obsojena pa je manj kot ena oseba na leto. Takšno stanje je posledica že skorajda večne (strokovne) razprave o tem, ali slovenska zakonodaja omogoča ali onemogoča pregon sovražnega govora. Nekaj mora biti hudo narobe, če se niti stroka ne more zediniti, kako razlagati posamezen člen kazenskega zakonika. Na to je v zadnji številki Delove Sobotne priloge opozoril tudi nekdanji ustavni sodnik ter pro bono pravni zastopnik izbrisanih in prosilcev za azil Matevž Krivic. Svoj zapis je naslovil z besedami »Zakaj je 297. člen kazenskega zakonika treba čim prej spremeniti«.

  • Monitor

    30. 8. 2019  |  Svet

    Imate iPhone? Veste, da ste bili izpostavljeni hekerjem?

    Strokovnjaki Googlovega projekta Zero so spregovorili o varnostnih luknjah, ki so »nekaj let« omogočale okužbo iPhonov zgolj s tem, da je uporabnik obiskal namenoma postavljeno spletno stran. O najdbah so že 1. februarja obvestili Apple, ki je nato šest dni kasneje ponudil operacijski sistem iOS 12.1.4 z vključenimi popravki.

  • N'toko

    N'toko

    30. 8. 2019  |  Mladina 35  |  Žive meje

    Je neoliberalizma konec?

    Po nekaj letih rednega pisanja kolumn me najbolj ob živce spravlja misel, da se moji argumenti ves čas ponavljajo. Saj ne, da bi želel ves čas pisati iste stvari, ampak me v ustaljene tirnice silijo odmevni dogodki in njihova obravnava v medijih. Zdi se, da se ves čas propagirajo iste politične rešitve, na katere se je treba neprestano odzivati. Tudi najbolj slaboumne ideje, za katere se mi zdi, da sem jih (skupaj z množico pametnejših komentatorjev) demantiral že tisočkrat, se vedno znova pojavljajo na naslovnicah in jih je torej treba znova in znova napadati. Včasih se vprašam: »A je to resnična narava tega dela? Da do groba ponavljaš ene in iste argumente, ne da bi se kadarkoli kaj zares spremenilo?«

  • Danes je nov dan

    30. 8. 2019  |  Družba

    Ekofašizem

    Vse bolj jasno je, da se strelski napadi desnih ekstremistov začnejo v različnih spletnih skupnostih. Manj znano pa je, da sta se tako strelec iz Christchurcha kot tudi napadalec iz El Pasa identificirala z “ekofašizmom".

  • Damjana Kolar

    30. 8. 2019  |  Kultura

    REJVikend

    Ne veste kam v petek in soboto zvečer? V mariborskem Štuku bo potekalo praznovanje 5. obletnice Bass Fighters, na kateri bo prvič v Sloveniji nastopil britanski DJ in producent A.M.C., superzvezda drum'n'bassa in eden najboljših DJ-ev na svetu, ki se mu bo na odru pridružil še Innate MC, v K4 pa  bodo 31. sezono odprli z gostovanjem kanadske disco kraljice Jayde G, ki je tudi nova rezidentka BBC Radia 1.

  • IK, STA

    29. 8. 2019  |  Politika

    Levica predlaga ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja 

    Levica je včeraj predstavila zakonski predlog za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Do predlaganih rešitev so kritični v delodajalskih vrstah, sindikalna stran argumente podpira, v zavarovalnicah svarijo pred nepremišljenimi posegi. V koaliciji pa so ostri predvsem do soliranja Levice in njihovega pogojevanja podpore vladi. "Ukinitev dopolnilnega zavarovanja zagotavljamo s socialno pravičnim prenosom v obvezno zavarovanje, in sicer s povečanjem prispevnih stopenj za obvezno zdravstveno zavarovanje za delodajalce, delavce, samostojne podjetnike in pokojninsko blagajno ter z novim prispevkom na kapitalske dohodke, s katerimi bomo zbrali potrebnih 528 milijonov evrov v letu 2021," je ključne rešitve predloga povzel poslanec Levice Miha Kordiš.

  • Uredništvo

    29. 8. 2019  |  Družba

    V soboto protest, ki opozarja, da sta volk in rjavi medved zavarovani živalski vrsti

    Slovenske nevladne organizacije s področja zaščite živali in okolja ter številni posamezniki, ki pozorno spremljajo dogajanje okoli napadov medvedov in volkov na drobnico in druge rejne živali, organizirajo protest, ki bo v soboto, 31. avgusta, ob 11. uri potekal na Trgu republike v Ljubljani. Opozoriti želijo na številna dejstva, ki slovenski javnosti "zaradi pristranskosti nekaterih medijev in interesnih skupin ostajajo zamolčana".

  • Darja Kocbek

    29. 8. 2019  |  Politika

    Zakaj konservativci sovražijo demokracijo

    Desnica v ZDA si desetletja prizadeva izničiti napredek, ki so ga družbena gibanja dosegla v prejšnjem stoletju. Več krat je že dokazala, da je pripravljena uničiti tudi demokracijo, da bi oligarhom omogočila ohranitev moči in bogastva. Pri tem v ne majhni meri izkorišča institucije, ki so del ameriškega političnega sistema. Demokracija je seveda več kot reprezantivna vlada, vladavina večine, volilna pravica, na spletni strani revije Jacobin piše Miles Culpepper, doktorski študent zgodovine na kalifornijski univerzi Berkeley. Bistvo prave demokracije je enakopravna distribucija moči v gospodarstvu in družbi, pa tudi močna zaščita manjšin in posameznika.

  • Uredništvo

    29. 8. 2019  |  Politika

    Kako se bodo Nemci spoprijeli s prihajajočo recesijo in česa bi se lahko naučili od njih?

    JUTRI izide nova Mladina! To je njena naslovnica. Oblikoval jo je Damjan Ilić. Vabljeni k branju! #Mladina35 

  • Danes je nov dan

    29. 8. 2019  |  Družba

    Zakaj postavljamo ograje in zidove, če bi lahko gradili stanovanja?

    Da so stanovanja čedalje bolj nedostopna, je popolnoma jasno. In to vsem, razen politikom, ki namesto stanovanj gradijo zidove in ograje – vse za varnost ljudi. Seveda nepremičninska kriza ni le slovenski problem, situacija je problematična tudi po svetu in pri naših sosedih.

  • Damjana Kolar

    29. 8. 2019  |  Kultura

    Deset kulturnih dogodkov od četrtka do sobote

    Tokrat priporočamo 31. mednarodni festival Noči v stari Ljubljani, ki bo ponudil 34 dogodkov, koncert Boža Vreća, ki ga mnogi označujejo za novodobnega princa sevdaha, Festival neodvisne filmske produkcije - Filmmixer #6 pod geslom Združeni v smehu in prvinskosti,  3. Festival urbane kulture Slovenija - #FUKSi, na katerem bodo med drugim nastopili David Morales in norveški dvojec Röyksopp.

  • Uredništvo

    29. 8. 2019  |  Kultura

    Proglas na Mladih levih

    Rubrika PROGLAS na prvi notranji strani tednika Mladina, ozavešča bralstvo z ustvarjalnimi oglasi, posvečenimi aktualnim vprašanjem sodobne družbe, človeka in okolja, do katerih ne moremo ostati ravnodušni. Najdete pa jo lahko tudi na naši spletni strani. V več kot 20 letih se je zvrstilo več kot 1000 izvirnih rešitev za predstavitev številnih žgočih tem. Kakovost in prepoznavnost Proglasa potrjujejo številne prejete nagrade ali priznanja, doma in v tujini ter vabila na razstave. Po raziskavah med bralci Mladine pa se Proglas vselej uvršča med najbolj spremljane in cenjene rubrike našega (in vašega) tednika.

  • Darja Kocbek

    28. 8. 2019  |  Svet

    Suženjstvo je še vedno poslovni model

    Avgusta leta 1619 je angleška ladja v kraj Point Comfort (na obali današnje ameriške zvezne države Virginija) pripeljala 20 Afričanov z območja današnje Angole. Potem, ko so stopili na ozemlje takrat še angleške kolonije, so jih prodali kot sužnje za delo na plantaži tobaka. O grozotah, storjenih nad sužnji iz Afrike, številni Američani danes nočejo govoriti, na spletni strani švicarske nacionalne RTV SRF piše Thomas von Grünigen. ZDA se vse do danes soočajo s suženjstvom kot temnim obdobjem svoje zgodovine. Številni temnopolti Američani se še vedno soočajo s strukturno in gospodarsko diskriminacijo. Zgodovinarji menijo, da bi morali obeležitev spomina na 400-letnico uvedbe suženjstva izkoristiti za okrepitev nacionalnega dialoga suženjstvu. Toda Američani raje kot o suženjstvu razpravljajo o svojih »junakih« s krovov vojaških ladij.