Najslabša lokacija za sežigalnico

Leta 2007 je bila narejena obsežna študija mogočih lokacij za gradnjo sežigalnice odpadkov v Ljubljani. Lokacija na Barju, ki jo župan Zoran Janković zdaj razglaša za »najboljšo možno«, je bila takrat na podlagi več deset meril, ki so zajemala prostorske, okoljske, funkcionalne, ekonomske in družbene vidike, prepoznana kot druga najslabša; med 15 lokacijami se je uvrstila na predzadnje, 14. mesto. Kako je torej mogoče, da lokacijo Barje zdaj na občini poudarjajo kot najprimernejšo? Kaj se je spremenilo? Zdi se, da predvsem to, da je v vmesnem času na Barju zrasel Regijski center za ravnanje z odpadki (RCERO Ljubljana), v katerega zdaj smeti vozi že 58 občin ali tretjina Slovenije, priznavajo v Termoelektrarni Toplarni Ljubljana (Te-Tol).

O korenčku in palici / Predsednica republike je obiskala romsko naselje

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je obiskala romsko naselje Lepovče v občini Ribnica. Presenetila je z izbiro besed, kakršnih doslej visoki državniki, ne glede na politični predznak, niso izrekali.

Priznanje Palestine

V sredo malo po deseti zvečer je pred parlamentom zaplapolala palestinska zastava. Državni zbor je nekaj minut poprej z 52 glasovi za potrdil sklep vlade o tem, da država Slovenija priznava Palestino. Od prve uradne pobude, ko je novembra 2014 odbor za zunanjo politiko vladi Mira Cerarja naložil, naj prizna Palestino, je minilo skoraj deset let.

Samovoljni župan in Titova ulica

Oktobra 2011 je ustavno sodišče sprejelo presenetljiv sklep in z njim razveljavilo odlok, s katerim je ljubljanska občina novo ulico, ki se vije v okolici Stožic, poimenovala Titova. Večina ustavnih sodnikov se je strinjala s tezo, da ime Josipa Broza - Tita simbolizira totalitarni režim, zato naj bi bilo novo poimenovanje ulic njemu v čast in v spomin razumljeno kot podpora nekdanjemu režimu. Takšno pojmovanje zgodovine je rokohitrsko, a odločitve ustavnega sodišča se pač upoštevajo. Ljubljana je nato novo vpadnico preimenovala v Štajersko cesto. Ta odločitev ustavnega sodišča ne velja za stara poimenovanja cest in trgov, v Mariboru je tako še vedno Titova cesta, prav tako v Senovem in Slovenski Bistrici, v Velenju, Postojni in Kopru pa imajo Titov trg.

Je svetnica javne radiotelevizije prestopila mejo?

Voditeljica Rosvita Pesek je v oddaji Odmevi gostila ministrico za kulturo Asto Vrečko. Pogovor je tekel o razmerah na RTV Slovenija. Intervju je voditeljica vodila s trdo roko, kot je zanjo značilno, kadar se v studiu znajde kakšen politik, ki ji svetovnonazorsko ni najbliže, med vrsticami pa si je privoščila tudi kritiko svetnikov. »Vi govorite, da ste umaknili politiko,« je dejala ministrici. »Kaj pa ta konflikt med upravo, med tistimi, ki res dobro poznajo zavod, in svetom, v katerem so ljudje, ki pridejo za nekaj ur na mesec na svet in želijo vedeti, kdo je pravi za vodenje in kdo ni?« V tem se je prepoznala ena od svetnic, Barbara Brezavšček Stegeman, predstavnica zaposlenih v svetu, in je zato novinarki (in varuhinji pravic gledalcev in poslušalcev ter odgovorni urednici informativnega programa Poloni Fijavž) poslala pismo, v katerem voditeljico obtožuje kršenja programskih standardov in poklicnih meril.

Nagajanje ali poslovni ukrep?

V splošnih knjižnicah si trenutno – od 1. do 17. junija – ne moremo izposoditi e-knjig, čeprav njihova priljubljenost naglo narašča; število izposoj se je v desetletju z 8000 (2013) povzpelo na 300 tisoč (2023). Založba Beletrina je 1. junija namreč ugasnila svoj sistem Biblos, prek katerega smo si e-knjige izposojali doslej. To bi vsekakor storila najpozneje 17. junija, ko bodo javne knjižnice prešle na nov, težko pričakovani sistem izposoje e-knjig COBISS Ela; tega, drugače od Biblosa, ki je projekt zasebne založbe, pripravlja javni zavod IZUM. Poslej bo to torej projekt javnega sektorja, Beletrina pa bo s tem izgubila dolgoletni dober posel, financiran z javnimi sredstvi. Prav v tem bi morali iskati razloge za odklop Biblosa še pred začetkom delovanja sistema COBISS Ela.

Prodaja državnega deleža v vodnogospodarskih podjetjih?

Aprila je javnost, zlasti sindikate, močno razburila zamisel finančnega ministrstva, da bi se družbi Pošta Slovenije in Zavarovalnica Triglav v temeljnem dokumentu o upravljanju državnih naložb prekvalificirali iz strateških naložb v pomembne naložbe države. Ta prekvalifikacija bi omogočila, da se delež države v obeh družbah zmanjša do 25 odstotkov plus delnico; zdaj ima država v Pošti stoodstotni delež, v Triglavu pa nadzira 62,7-odstotnega. In čeprav je minister Klemen Boštjančič zatrjeval, da »v ozadju prekvalifikacije niso težnje po prodaji obeh podjetij« in da vsi vse razumemo narobe, je vlada v končnem predlogu vseeno spremenila mnenje in v odloku o strategiji upravljanja naložb države, ki je zdaj pred poslanci, Pošta in Triglav ostajata med 34 strateškimi naložbami države.

Vrača se Farage

Minuli konec tedna se je na ulice Londona zgrnilo na tisoče protestnikov pod vodstvom Tommyja Robinsona, skrajnega desničarja, samooklicanega zagovornika svobode govora, nogometnega huligana in ustanovitelja Angleške obrambne lige (EDL), katere poslanstvo je »postaviti se po robu islamizaciji Britanije« in je v preteklosti z zborovanji namensko strašila lokalne pripadnike azijske in muslimanske skupnosti. Protest je imel protimigrantsko sporočilo. »To je London, ne Londonistan,« je pisalo na transparentu, ki ga je na čelu shoda nosil Robinson.

N'toko

7. 6. 2024  |  Mladina 23  |  Žive meje

Komentar / Inovativna država

Pomislimo za trenutek, kako smo se počutili spomladi 2022. Epidemija je bila v zaključni fazi, skupaj z njo pa tudi vlada Janeza Janše. Pred vrati so bile volitve, ki so bile simbolni zaključek večletne krize. Po obdobju korone smo bili jezni, izčrpani, nezaupljivi. Razprlo je vse luknje, ki so se z leti zažrle v državne sisteme, in pokazalo, kako malo naš svet zares loči od kolapsa. Videli smo, da državne institucije niso zmožne ustaviti pohoda diktature. Da je javno zdravstvo v zadnjih vzdihljajih. Da je šolstvo globoko v krizi. Da je RTV na robu smrti. Da dostopnih stanovanj ni. Da so upravne enote, inšpekcije in policija komično disfunkcionalne. Po desetletjih neoliberalizma, ko so nas hipnotizirali s trditvami o vsemogočnosti trga, nas je zadelo, kako hudo odvisni smo od javnih sistemov, ki so medtem propadali. In iz dima, dvigujočega se iz ruševin, se je pojavila figura, ki je s svojimi valovitimi kodri, odporom do Janše in izkušnjami upravljanja velikega energetskega sistema v ljudeh obudila upanje. Kot nekakšen Prešeren zelenega prehoda je utelesila ljudsko hrepenenje po novem narodnem prebujenju.

Janko Lorenci

7. 6. 2024  |  Mladina 23  |  Kolumna

Komentar / Enaki pa niso

Letošnje volitve v Uniji in ZDA lahko pomembno vplivajo na prihodnost prve in drugih in prihodnost sveta. Evropejci bodo volili pred Američani in to je dobro – če bo v Ameriki zmagal Trump, se bodo mali trumpi v Evropi še bolj razmnožili. Zahod ostaja v marsičem povezan, medsebojni vplivi pa se širijo predvsem iz Amerike v Evropo. Žal.

dr. Bogomir Kovač

7. 6. 2024  |  Mladina 23  |  Ekonomija

Komentar / Davčni gordijski vozel

Polovica mandata Golobove vlade konec maja 2024 je sovpadla z napovedjo prvega svežnja toliko želene davčne reforme. Fiskalna in razvojna politika države veljata za tradicionalno ogledalo uspešnosti vladnih administracij. Zato je podoba napaberkovanih davčnih sprememb dobro ogledalo kaotičnega kolaža dveletnega delovanja Golobove vlade, pa tudi dometov njenega finančnega ministra. Očitno v tej državi nismo kos sistemskim reformam, karkoli že pomenijo v slovenski politični srenji. Obvladovanje davčnega področja je žal ekonomsko eno najkompleksnejših in politično najzahtevnejših opravil vodenja države. Manevrskega prostora za davčne spremembe je običajno manj od želenih ciljev, učinki so težko napovedljivi in pogosto protislovni. Kdor temu ni kos, je bolje, da davčni sistem in njegovo reformiranje pusti ob strani. Povzroči lahko več škode kot koristi in to velja tudi za Golobovo administracijo. Davčni sistem pomeni vez med interesi zasebnih davčnih komitentov in javnim interesom države. V kolesju zavoženega neoliberalnega kapitalizma potrebujemo radikalno nov način sodelovanja med državo in biznisom. In tu se pri nas očitno zatika povsod, od nesposobnosti državne uprave do nezaupanja deležnikov in neodgovornih politikov. Davčni gordijski vozel je zanje preprosto nerešljiv.

Porcelan, budistični kipci in rezbarije

Ivan Skušek mlajši in Cuneko Kondo Kavase (angl. Tsuneko Kondō Kawase) sta leta 1920 z njenima otrokoma in osmimi psički pekinžani z vlakom prispela v Ljubljano. On je bil mornariški oficir, rojen leta 1877 v Metliki. Vstopil je v avstro-ogrsko cesarsko kraljevo mornarico in se ob začetku prve svetovne vojne znašel v internaciji v Pekingu. Tam je srečal Cuneko, rojeno leta 1893 v prefekturi Gifu na Japonskem. Iz zakona z nemškim uradnikom Paulom Heinrichom Schmidtom je že imela sina in hčerko, poleg tega pa ji ni bilo tuje poznavanje nemškega jezika in kulture. Spoznala naj bi se v njeni prodajalni cvetja, nato pa se je družina preselila v Ljubljano in leta 1927 se je par tudi cerkveno poročil. Cuneko Kondo Kavase je bila od takrat uradno Marija Skušek.