Prihaja Robert Golob

Trditi, da so novi obrazi v slovenski politiki sami po sebi nekaj slabega, je nesmiselno. Spremembe na oblasti so del demokratičnega procesa. Prihajanje in odhajanje ljudi tudi. Volivci nove obraze izbirajo, ker so nezadovoljni s starimi, želijo si sprememb, drugačnega in boljšega upravljanja družbe. A tako kot je nedemokratično zavračanje novih ljudi, je naivno tudi prepričanje, da je vse, kar je novega, boljše od starega. Ni res, za politični uspeh, prelom in spremembe potrebuješ veliko več kot zgolj visoko podporo volivcev. To je šele začetek, prvi korak. Za uspeh v politiki potrebuješ sposobne ljudi, razgledanost, zmožnost poslušati, pogum, da se odločaš. Miro Cerar in Marjan Šarec vsega tega nista imela.

Pot v levo

Na prelomu leta se je skupina državljanov obrnila na ustavno sodišče. Od najvišjih varuhov ustavnega reda pričakuje, da tik pred volitvami ugotovijo protiustavnost v delovanju Levice in stranke Socialnih demokratov ter ju posledično prepovedo. Pobudo sta podpisala Vili Kovačič in Luka Perš, prvi je aktivist, ki deluje v skladu s politiko SDS, drugi je nekdanji novinar Nova24TV. Nista edina, pobudi se je pridružil Slavko Kmetič, programski svetnik RTV in podpornik stranke SDS, nekdanji poslanec Vitomir Gros, pa tudi Borut Korun, nekoč član Demosa in stranke SLS ter predsednik ugaslega evroskeptičnega Gibanja 23. december.

»Od direktorja sem dobila cvek, tako da verjetno ne ustrezam več standardom. Skrajni čas, da grem.«

Zdenka Badovinac je ena od mednarodno najvplivnejših osebnosti, kar jih premore slovenska kultura. Ne bi pretiravali, če bi zapisali, da je najvplivnejša. Vse ključne ljudi iz sveta sodobne umetnosti pozna osebno, govorijo isti jezik, z leti so postali prijatelji. Moderno galerijo, našo osrednjo institucijo za sodobno umetnost, je vodila skoraj tri desetletja – vse do decembra 2020, ko jo je minister Vasko Simoniti po dolgotrajnih kolobocijah, ki so vključevale tudi pravno zelo vprašljiva sredstva, zrušil s položaja. Direktor Moderne galerije je danes ministrov izbranec Aleš Vaupotič. Zdenka Badovinac je ostala v hiši in zadnje leto opravljala delo kustosinje, a pred nekaj dnevi je bila imenovana za direktorico primerljive institucije v sosednji državi. V Zagrebu bo vodila Muzej sodobne umetnosti.

Nova super Sova

Državni organ, ki ima že zdaj največ pristojnosti na področju zbiranja in obdelovanja osebnih podatkov, ni policija ali Sova, temveč urad za preprečevanje pranja denarja. Policija lahko denimo svoje posebne preiskovalne ukrepe proti posamezniku, kot so sledenje, zbiranje podatkov, prisluškovanje, snemanje njegove komunikacije in podobno, izvaja le na podlagi sodne odredbe in le v primeru utemeljenega suma, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Urad za preprečevanje pranja denarja pa že zdaj o nekem posamezniku dobi praktično vse njegove podatke iz najrazličnejših baz, seveda tudi bank, že v primeru, ko na urad priroma kakšno anonimno pismo. V zadnjem času, kot smo slišali iz virov v uradu, je to tudi postal nov način dela. Ni izključeno, da si urad svojih tarč ne izbira sam, na podlagi neznanih meril.

Policijsko ribarjenje v kalnem

Gre za FinFisher nemškega proizvajalca Lench IT Solutions, danes znanega kot Gamma. FinFisher je na prizorišču že več kot desetletje, v tem času pa je s številnimi nadgradnjami razvil izredne zmožnosti. Kakor izdelki izraelskih proizvajalcev ta sistem uporabniku omogoča, da povsem neopažen prestreza tarčina gesla, prebira maile in klepete, spremlja lokacijo, zajema podatke in celo prevzame nadzor nad kamero ali mikrofonom ter prek njiju spremlja tarčino gibanje in pogovore v živo. In kakor Pegaz in Candiru ima FinFisher zgodovino zlorab v politične namene – etiopska diktatura je z njim vohunila za oporečniki med diasporo, oblasti v Bahrajnu pa so FinFisherja zlorabljale za nadzor nad uglednimi odvetniki in zagovorniki človekovih pravic, novinarji, aktivisti in politično opozicijo.

»To je abolicija za ljudi s političnega vrha«

Vladni poslanci so pretekli teden v odboru za pravosodje potrdili predlog zakona, ki tako skrajšuje zastaralne roke v kazenskih postopkih, da onemogoča kazenski pregon gospodarskega kriminala, korupcije, zlorab položaja in drugih zapletenih oblik kriminala. Še več, s trenutkom uveljavitve zakona bi se ustavila velika večina odprtih kazenskih postopkov, tudi postopek zoper premiera Janeza Janšo v zadevi Trenta. O razlogih, namenih in učinkih nove zakonodaje smo se pogovarjali z Boštjanom Valenčičem, tožilcem specializiranega državnega tožilstva in predsednikom Društva državnih tožilcev Slovenije.

Pet pogodb Vizjak-Pličanič

Ena od spornih praks ministra za okolje Andreja Vizjaka je zunanje izvajanje, tako imenovano outsoursanje priprave ključne okoljske zakonodaje. Minister je za ekskluzivnega pogodbenika izbral dr. Senka Pličaniča, izrednega profesorja na pravni fakulteti in nekdanjega pravosodnega ministra. Od novembra 2020 je ministrstvo z dr. Pličaničem sklenilo vsaj pet pogodb v skupni vrednosti več kot 650 tisoč evrov. Kot zanimivost: dan pred decembrsko interpelacijo je minister Vizjak dr. Pličaniču zagotovil skoraj 200 tisoč evrov vreden posel. Kaj vse je s tako prakso ministra narobe?

Na pomoč!

Zdravnica Marjeta Zupančič je najbolj priljubljena družinska zdravnica v Sloveniji. Živi in dela na Jesenicah, kjer skrbi za 2669 pacientov, kar po merilih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ustreza 3714 glavarinskim količnikom. Če iz te primerjave izključimo nekaj zdravnikov s koncesijo, ki uživajo druge prednosti – ni jim recimo treba opravljati dežurstev, zaradi česar lahko poskrbijo za več pacientov –, in upoštevamo le tiste, ki v javnem zdravstvu delajo s polnim, osemurnim delovnikom, je to slovenski rekord. V Mariboru ali Ljubljani trenutno ni mogoče dobiti družinskega zdravnika, saj so ti začeli dosledno zavračati paciente pri 1895 glavarinskih količnikih, kot ugotavljajo tudi pri ZZZS. Smo priča tihi stavki?

Zakaj POP TV uspeva delati zanimive zgodbe iz družbenih tem, nacionalka pa tolikokrat pogrne?

Že več kot pred desetletjem so se na POP TV odločili za na prvi pogled nenavadno potezo: v informativno oddajo 24ur so ob koncu tedna umestili različne daljše poglobljene prispevke, oddaje znotraj oddaje, ki pa so bile neprimerno bolj kompleksne in resne od same oddaje 24ur – kar se je zdela res nenavadna odločitev za komercialno televizijo. Zakaj so to storili? Ker so ugotovili, da sta Utrip in Zrcalo tedna, prav takšni posebni »vikend ediciji« na nacionalki, dobro gledana in da si to gledalci želijo. In kaj hitro se je izkazalo, da je bila odločitev zelo dobra. Nacionalka je seveda potrebovala pet let, da je ugotovila, da jih je konkurenčna hiša povozila prav tam, kjer so sami mislili, da so nepremagljivi. In kaj so naredili? Še leto, dve so samo gledali. Nato pa so končno uvedli Politično s Tanjo Gobec in Sobotni dnevnikov izbor. A oddaji se seveda nekako ne primeta, nekako nista tisto, kar naj bi bili. Seveda, kriva je Tanja Gobec. Ali pa vsakokratni avtor Sobotnega dnevnikovega izbora. A kaj je glavna razlika? Da je POP TV v vsako oddajo znotraj oddaje resno investirala: dala denar za scenarije, za sceno, za novinarje, za potne stroške v tujino, za urednike. In zato jim je na POP TV uspelo, na nacionalki pa ne.

»Karierni sistem v policiji funkcionira«

Pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ki preverja sume političnega vmešavanja vlade v policijo, je bil zaslišan Franc Kangler, državni sekretar na ministrstvu, katerega posle so organi pregona v preteklosti dolga leta preiskovali v številnih zadevah, zdaj pa velja za »glavnega kadrovika v policiji«. Med več kot štiri ure trajajočim zaslišanjem je zavrnil vse očitke o političnem kadrovanju v tem državnem organu. A ni zatrdil le, da v policiji ne gre za politično kadrovanje, ampak po njegovih besedah to onemogoča sistem napredovanj v policiji. Oziroma z njegovimi besedami: »Karierni sistem v policiji funkcionira.«

Teorija zarote brez zarote

Da živimo v čudnih časih, je jasno. Da tudi sami postajamo vse bolj čudni, ravno tako. Čeprav doživljamo vsaj delen suspenz življenja, naša realnost divje brbota in poka po šivih. Na to se odzivamo na dva načina, ki sta med seboj bolj povezana, kot se zdi: z množično derealizacijo realnosti in intenzivnim porealjenjem nekaterih fikcij.

Vse naše tretje svetovne vojne

Leta 1962 se je dober mesec zdelo, da je človeštvo prišlo do tiste srečne točke, ko bo lahko gledalo vizualno najatraktivnejši, najimerzivnejši in najviralnejši spektakel – svoj lastni konec. Svoje lastno uničenje. Med 16. oktobrom in 20. novembrom se je obetalo nekaj, kar bi preseglo lepoto bengalskega ognja, božičnega drevesa pred Belo hišo, nacionalnega ognjemeta in najdražjih holivudskih specialnih efektov, nekaj, kar so izmenično imenovali III. svetovna vojna, atomski holokavst, konec sveta, apokalipsa, oktobrska kriza, karibska kriza – in seveda kubanska raketna kriza.

Minimalno za minimalce

Minimalna plača za delo s polnim delovnim časom bo leta 2022 znašala 1074,43 evra bruto. To določa pred dnevi objavljeni uradni sklep, ki ga je podpisal minister za delo Janez Cigler Kralj iz NSi. Gre za 4,9-odstotno zvišanje lanskega zneska (1024,24 evra), se pa to zvišanje občutno razlikuje od tistega, ki so ga zahtevali sindikati in opozicijski stranki Levica in SD.

Koliko stane varovanje varovanih oseb

Uredba o varovanju nekaterih oseb, prostorov in objektov je vrsto let ostajala nespremenjena, vlada v odhodu pa si jo je prilagodila dvakrat. Prvič že na prvi seji, 13. marca 2020, ko je 24-urno policijsko varovanje dodelila podpredsednikom vlade, gospodarskemu ministru Zdravku Počivalšku, nekdanji ministrici Aleksandri Pivec in obrambnemu ministru Mateju Toninu. Temu je varovanje pripadlo že po ministrski funkciji, enako kot notranjemu in zunanjemu ministru, Alešu Hojsu in Anžetu Logarju. Uredbo je vlada ponovno prilagodila že oktobra 2020, ko je Pivčevi zagotovila policijsko varstvo še tri mesece po odhodu iz vlade. S takratno spremembo si je 24-urno policijsko varovanje po prenehanju funkcije z enega meseca na tri podaljšal predsednik vlade. Trenutno je Janša, enako kot predsednik države Borut Pahor, varovan po višji stopnji od vseh prej omenjenih.

Poljanska vstaja

Občina Gorenja vas - Poljane je pred rušitvijo opuščene živilske trgovine v Poljanah opravila prestavitev znamenite freske Poljanska vstaja. Zahteven projekt je bil izpeljan pod budnim očesom župana Milana Čadeža, sicer županskega kandidata stranke SDS. Ker je bilo delo zavarovano kot enota kulturne dediščine, so vse dejavnosti morale potekati v skladu z navodili in pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Freska je pročelje stavbe krasila kar 40 let, odkrili so jo leta 1981, ravno ob 40. obletnici vstaje. Zdaj je bila premeščena zgolj streljaj stran, čez cesto, k spomeniku NOB.