• Damjana Kolar

    13. 11. 2021  |  Kultura

    Film tedna: Benedetta

    Na festivalu Liffe bo 17. in 19. novembra na ogled film Benedetta, navdihnjen z resničnim življenjem lezbične opatinje Benedette Carlini. Gre za razburljivo pripoved o veri, oblasti in seksu v renesančni Italiji. Zgodbo o lezbičnem razmerju dveh italijanskih nun v 17. stoletju, ki je v Cannesu požela stoječe ovacije, nasprotniki pa so jo označili za "bogokletno" in "pornografsko", je posnel vedno provokativni Paul Verhoeven

  • DK, STA

    13. 11. 2021  |  Družba

    Novinar obsojen na 11 let zapora

    Vojaško sodišče v Mjanmaru, kjer je februarja oblast po vojaškem udaru prevzela hunta, je zaradi nezakonitega združevanja, hujskanja proti vojski in kršenja vizumskih pravil na 11 let zaporne kazni obsodilo ameriškega novinarja, poročajo tuje tiskovne agencije.

  • STA

    12. 11. 2021  |  Politika

    »Domneve o političnih pritiskih na policijo so utemeljene«

    Predsednik parlamentarne komisije, ki preiskuje sum političnega vmešavanja v delo policije, Rudi Medved (LMŠ), je po seji napovedal, da bo komisija v DZ poslala vmesno poročilo, da so domneve o političnih pritiskih na policijo utemeljene. To po njegovih besedah kažejo tudi današnja zaslišanja prič. Razmere v policiji se mu zdijo zaskrbljujoče.

  • Uredništvo

    13. 11. 2021  |  Družba

    Diskriminacija in jaz

    TAM-TAM Inštitut razpisuje 14. mednarodni natečaj za oblikovanje mestnega plakata Plaktivat, ki se tokrat loteva teme "Diskriminacija in jaz." Svoja dela lahko prijavite do vključno 12. decembra 2021. Plakat z zmagovalno idejo bo objavljen na 500 TAM-TAM plakatnih mestih po Sloveniji in prijavljen v tekmovalne dele Slovenskega oglaševalskega festivala (SOF) in Bienala slovenskega oblikovanja Brumen.

  • Borut Mekina

    12. 11. 2021  |  Mladina 45  |  Politika

    V SDS razpolagajo z osebnimi podatki

    To je sporazum o predčasnem prenehanju mandata, ki ga je generalni sekretar stranke SDS Borut Dolanc v prostorih poslanske skupine SDS v parlamentu ponudil zdaj že odstopljenemu predsedniku uprave Elektra Ljubljana Andreju Ribiču. V SDS so sestanek med Dolancem in Ribičem ocenili za »brezpomenski«, češ da ima »pravico za imenovanje kadrov v družbah, v katerih je država lastnica oz. zgolj vpletena v lastniško strukturo družbe, zgolj Slovenski državni holding in nadzorni sveti posameznih družb«. Toda iz dokumenta, ki ga objavljamo, lahko sklepamo tudi na kaznivo dejanje.

  • Ksenija Horvat  |  foto: Borut Krajnc

    12. 11. 2021  |  Mladina 45  |  Družba

    »Vračanje tradicionalnih pogledov na svet je pod velikim vplivom katoliške cerkve«

    Slavenka Drakulić je hrvaška pisateljica in publicistka. Rodila se je na Reki leta 1949. Na začetku osemdesetih let je bila v prvih vrstah jugoslovanskega feminizma. Njeno kultno delo, Smrtni grehi feminizma (1984), je lani ponatisnila zagrebška založba Fraktura. Kasneje je pisala o vsakdanjem življenju v socializmu, številne od teh knjig, recimo Kako smo preživeli komunizem in se celo smejali in Kavarna Evropa – življenje po komunizmu, so doživele prevode v številne svetovne jezike. Pisala je o vojnih zločinih v nekdanji Jugoslaviji, o množičnih posilstvih in o njihovih storilcih. Z Dubravko Ugrešić in še tremi pomembnimi hrvaškimi intelektualkami je bila na začetku devetdesetih let izpostavljena hudi nacionalistični medijski gonji in obtožbam, da z nastopi v tujini in kritikami nacionalistične oblasti škoduje ugledu Hrvaške. Dobivala je grozilna pisma, vlomili so v njeno stanovanje. Zapustila je Hrvaško in doma skoraj deset let ni objavljala. Danes živi na Švedskem in v Istri. V zadnjem desetletju je napisala trilogijo del, posvečenih nadarjenim ženskam, ki so ostale v senci genialnih partnerjev – Milevi Einstein, Fridi Kahlo in Dori Maar. Problem staranja in ženskega telesa je obdelala v knjigi Nevidna ženska, ki je pred tremi leti izšla v Zagrebu. Slavenka Drakulić je preživela socializem, postsocializem in lani tudi covid. V Ljubljano je prišla na predstavitev romana Dora in Minotaver, ki je izšel pri založbi Beletrina.

  • Vasja Jager

    12. 11. 2021  |  Mladina 45  |  Politika

    Odvetnik za posebne naloge

    Odvetnik Franci Matoz je v dobrem letu vladavine Janeza Janše in SDS postal eden izmed najvplivnejših posameznikov v državi. Z izjemo samega Janše tako v tem trenutku bržkone ni človeka, ki bi imel več besede pri upravljanju državnega premoženja.

  • Vasja Jager

    12. 11. 2021  |  Mladina 45  |  Politika

    Večkrat preverjeni kader

    Franci Matoz je po osnovni izobrazbi policist, miličnik, kot se je reklo v svinčenih osemdesetih, ko je zaključeval kadetsko šolo v Tacnu. Med drugim je bil pomočnik komandirja postaje milice na Kozini, po osamosvojitvi pa komandir postaje prometne policije v Kopru. Ob delu je doštudiral pravo, pripravniški stalež je opravil v odvetniški pisarni Gorazda Gabriča v Sežani, leta 2001 je šel na svoje in odprl pisarno v Divači. Prvi veliki met mu je uspel, ko se je spoprijateljil s koprskim županom Borisom Popovičem, ki ga je zastopal v številnih kazenskih postopkih.

  • Jure Trampuš

    12. 11. 2021  |  Mladina 45  |  Družba

    Glas ljudstva

    Ideja o tem, da se je treba s politiko ukvarjati le enkrat na štiri leta, na voliščih torej, kjer se obkroži številko pred najljubšim kandidatom, je iluzorna in nevarna. Res je, da so poslanci predstavniki ljudstva, da v sistemih predstavniške demokracije predstavljajo in zastopajo interese volivcev – vendar počno samo to, zastopajo jih, ne pa nadomeščajo. Poslance, kot je mogoče dobro videti v Sloveniji, velikokrat vodijo lastni ali strankarski interesi, na želje vseh volivcev se spomnijo občasno. V tem primeru so volitve igra, prevara, sejem ničevosti, cirkus, ki zgolj daje občutek, da je v demokracijah oblast v rokah ljudstva.

  • Peter Petrovčič

    12. 11. 2021  |  Mladina 45  |  Politika

    Krivi bi bili, če bi bili tiho

    Vlada je po poletni in še jesenski odločitvi ustavnega sodišča ostala brez pravne podlage za omejitve gibanja in storitev, ki jih je v času epidemije uporabljala doslej. Ukrepe lahko še naprej sprejema in zapoveduje, a pravno gledano nimajo veljave. Morebitne kazni za nespoštovanje ukrepov bi lahko bile prej ko slej pred rednim ali ustavnim sodiščem razveljavljene, saj pomenijo kršitve človekovih pravic. Kako je to mogoče, če pa podobne omejevalne ukrepe oblasti lahko izrekajo drugod po svetu? Ali slovenski ustavni sodniki nagajajo vladi?

  • Jure Trampuš

    12. 11. 2021  |  Mladina 45  |  Politika

    Slovenski »bla, bla, bla«

    Potem ko je Janez Janša v Glasgowu prebral en tak res soliden ekološki govor, realističen, a hkrati vizionarski, se je naš premier vrnil v Slovenijo, kjer ga je znova zaneslo na stara pota.

  • Peter Petrovčič

    12. 11. 2021  |  Mladina 45  |  Politika

    V pesti neke politične stranke

    »Razveljavili bomo začasne odredbe, veš da bomo kateremu sodniku jajca strli. To se bo hitro zgodilo,« je med drugim v pogovoru s poslovnežem Bojanom Petanom leta 2007 dejal tedanji minister za gospodarstvo, sedanji minister za okolje Andrej Vizjak. Kaj točno je minister tedaj imel v mislih, na kakšne vse načine SDS izvaja pritiske na določene sodnike v določenih zadevah, verjetno ne bomo nikoli izvedeli. Vemo pa, kako ta politična stranka že desetletje pritiska na sodstvo kot celoto, pa tudi na sodnice in sodnike, ki odločajo v njim pomembnih zadevah.

  • Monika Weiss

    12. 11. 2021  |  Mladina 45  |  Politika

    Epidemija trošenja

    Državni zbor bo v kratkem glasoval o novem, kar 670-milijonskem zvišanju zgornje meje odhodkov letošnjega državnega proračuna. S tem zvišanjem, ki ga predlaga vlada, bo proračunska poraba popravljena s 14,32 milijarde na rekordnih 14,99 milijarde evrov. Zakaj želi vlada tolikšno povišanje odhodkov dober mesec pred koncem leta?

  • Stanka Prodnik

    12. 11. 2021  |  Mladina 45  |  Kultura  |  TV

    Štirje predsedniki KUL

    V preteklem tednu so se na TV Slovenija v različnih oddajah zvrstili vsi štirje predsedniki opozicijske koalicije KUL: Alenka Bratušek in Marjan Šarec sta bila gosta v Tarči, Luka Mesec v nedeljski večerni oddaji Politično s Tanjo Gobec, Tanja Fajon pa je bila soočena z ostrimi vprašanji Marcela Štefančiča, jr., v Studiu City. A ker je od preteklega četrtka iz ust predsednika republike Boruta Pahorja že znan datum volitev, se je tudi naš pogled nanje v trenutku spremenil. Vse gledamo samo še pod volilno lupo.

  • Luka Volk

    12. 11. 2021  |  Mladina 45  |  Družba

    Zloraba spomina

    Javni zavod Ljubljanski grad je društvu Nova Slovenska zaveza odrekel gostoljubje v kapelici svetega Jurija. V nedeljo, 11. novembra, so tam želeli izvesti mašo za pokojne domobrance, pokopane na bližnjem Orlovem vrhu. Kot so jim odgovorili v zavodu, je imel načrtovani dogodek močno politično konotacijo, zato so jim priporočali, da mašo izvedejo drugod. Člani društva že vrsto let zahajajo na Orlov vrh, majhno jaso vrh ljubljanskega Grajskega griča, in tam puščajo križe, ki naj bi spominjali, da je na tem mestu nekoč stalo domobransko vojaško pokopališče. Med drugo svetovno vojno so tu domobranci pokopavali vojake, pokopali naj bi okoli 150 ljudi.

  • Monika Weiss

    12. 11. 2021  |  Mladina 45  |  Svet

    V Avstriji gre

    S ponedeljkom, 15. novembra, bo pri nas uvedeno obvezno samotestiranje – trikrat tedensko za učence osnovnih šol. Izvajali ga bodo v šolah, izjema so cepljeni in preboleli. Vrsta zapletov je nakazanih še pred začetkom: od opozoril šol, da nimajo primernega prostora, kjer bi učenci testiranje izvajali, prek svaril, da so navodila glede poteka in nadziranja samotestiranja nejasna in pomanjkljiva, do napovedi staršev, da samotestiranja svojih otrok ne bodo dopustili, ter opozoril lekarniške zbornice, da samotestiranje, zaradi katerega bo učencem, dijakom in študentom mesečno pripadlo 15 hitrih antigenskih testov, lekarne sili na rob zmogljivosti. Šole terjajo odgovor, koliko testov naj zagotovijo za pozabljivce, kje naj jih dobijo ipd.

  • Monika Weiss

    12. 11. 2021  |  Mladina 45  |  Družba

    Nagrada borki za reke

    Andreja Slameršek, predsednica Društva za preučevanje rib Slovenije (DPRS), je prejemnica letošnje nagrade za ohrajanje narave Wolfgang Staab-Naturschutzpreis 2021, ki jo podeljujeta Sklad za ohranjanje narave Wolfganga Staaba in fundacija Schweisfurth. Je prva prejemnica nagrade, ki ni Nemka. Slamerškova, po izobrazbi profesorica biologije in kemije, se že več let dejavno posveča varstvu narave, zlasti ohranjanju prostotekočih rek in rečnih habitatov. Opozarja zlasti na problematiko gradnje hidroelektrarn, ki povzročijo zajezitev prostih in živih rek ter nepopravljivo škodo živalskim in rastlinskim vrstam. »Pri hidroenergiji ne gre za zeleno energijo, kot želita prikazati politika in energetika. Gre za kriminal nad naravo, to vse bolj spoznavajo po vsej Evropi in svetu, pri nas pač še ne,« pravi Slamerškova.

  • Luka Volk

    12. 11. 2021  |  Mladina 45  |  Družba

    Zaposleni v Vojaškem muzeju žrtve mobinga in neusposobljenega vodstva

    Ker so nekateri ključni dogodki pri nastanku države povezani z vojskovanjem, je za preučevanje slovenske vojaške zgodovine in zbiranje gradiva o njej pred več kot desetletjem svoj muzej ustanovila tudi Slovenska vojska. Sprva obetaven projekt je bil v vodenje zaupan šolanemu zgodovinarju Tomažu Kladniku, dokler ni položaj načelnika muzeja, z nekaj redkimi izjemami, postal namenjen le še starejšim častnikom pred upokojitvijo, ki izkušenj ali potrebne izobrazbe za vodenje muzeja niso imeli. Dogajanje v muzeju je po pričevanju zaposlenih v zadnjih nekaj letih doseglo dno.

  • Monika Weiss

    12. 11. 2021  |  Mladina 45  |  Politika

    Velika škoda 

    Vlada bo v kratkem potrdila popravke letošnjega poslovnega in finančnega načrta Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS. Gre zgolj za formalno uskladitev načrta s stanjem, ki pa razkriva eno večjih, čeprav javnosti skritih blamaž naveze ministra brez listnice Zvonka Černača (SDS) in ministrice za izobraževanje Simone Kustec (SMC). Sklad namreč letos ni izpeljal za 8,4 milijona evrov načrtovanih projektov, večina je bila opuščena zaradi izpada pomembnih programov, za katera je bilo odgovorno ministrstvo za izobraževanje.

  • STA

    12. 11. 2021  |  Politika

    Krkovič: »Če bi se v letih 1990, 1991 delili na naše in vaše, bi imeli državljansko vojno«

    Tone Krkovič, ki je veljal za tesnega sodelavca Janeza Janše, je po odmevnem nastopu na novinarski konferenci prvega moža Gen-I Roberta Goloba za portal N1 dejal, da je želel razkrinkati delovanje slovenske politike, ki ga ne odobrava. Povedal je še, da v političnih vrstah nima več nobene vloge, z Janšo pa da se že dolgo nista videla ali slišala.

  • Lara Paukovič

    12. 11. 2021  |  Mladina 45  |  Družba

    Stop lažnivim podobam

    V centru Logout, ki se ukvarja s pomočjo posameznikom, odvisnim od interneta, so ponovno opomnili, kako škodljiva so lahko družabna omrežja za duševno zdravje mladostnikov. Posebej skrb zbujajoče se jim zdi razkritje nekdanje zaposlene pri Facebooku, ki je med drugim povedala, da je Instagram (ta je v Facebookovi lasti) razpolagal s podatki o svojem škodljivem vplivu na duševno zdravje mladih, a se zanje ni zmenil. Različne raziskave kot posledice rabe tega družabnega omrežja poudarjajo slabše mnenje o svojem telesu, težnjo k perfekcionizmu, tesnobo, depresijo, motnje hranjenja, nerealno doživljanje sveta in nerealna pričakovanja do sebe.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    12. 11. 2021  |  Mladina 45  |  Dva leva

    Vzvratni let jeklene ptice

    Ko je Janez Janša pred poldrugim letom patetično nagovoril ljudstvo in razglasil veliko zmago nad covidom, Slovenija ni bila najboljša v Evropi in prav tako ne med najboljšimi na svetu. Nasprotno, po vseh primerljivih kazalcih je bila v spodnji polovici Evrope. In celo v regiji, ki se ne ponaša ravno s kakovostnim zdravstvenim sistemom, še zdaleč nismo bili najboljši. No, Janša nima težav. Zlaže se, ko mu in če mu koristi. Med politiki sta zavestna laž in zavajanje pogostejša kot v splošni populaciji. In Janša je prvak med politiki. A problem tiste evidentne laži, ovekovečene z bizarno gesto, ki je godila njegovi militantni naravi – preletom vojaških letal –, ni v sami domislici, ampak v medijih; v skoraj neopaznih odzivih medijev. Res, da imajo mediji malo priložnosti za neposredno spraševanje in nadlegovanje na tiskovnih konferencah, ki jih je Janša praktično ukinil, a vseeno bi morali izkoristiti vsako priložnost, da zahtevajo pojasnilo, v čem, po katerih podatkih smo (bili) najboljši. Na nesposobno parlamentarno opozicijo, ki ima morda več možnosti neposrednega zastavljanja vprašanj premieru, pač ne gre računati. No, pred dnevi pa so prišli na plano objektivni, preverljivi in primerljivi podatki: Slovenija je ne le na vrhu Evrope, ampak kar na vrhu sveta. Le da je smer obratna, kot jo je nakazal Janša maja lani – imamo najslabšo epidemiološko sliko na svetu. Hja, sedaj bi bilo treba uprizoriti vzvratni let avionov.

  • Zahodno od Zahodnega Balkana

    Zgodba o Balkanu je približno enaka ne glede na to, kako daleč v zgodovino gremo: imperiji in velike sile se borijo za prevlado, vendar zaradi velikih stroškov polne vključitve lokalnim voditeljem puščajo avtonomijo. Celo z blokovsko delitvijo v času hladne vojne je Jugoslavija luknja v železni zavesi. Z železno zaveso pa je padla tudi sama, na predpražnik evroatlantske integracije.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    12. 11. 2021  |  Mladina 45  |  Kolumna

    Jezdeci epidemije

    Epidemija dosega nove višave, med najslabšimi na svetu smo. Poglavitni krivec za to nacionalno katastrofo in sramoto je oblast. Kratkotrajno začetno zaupanje je naglo zapravila, ne le v zvezi z epidemijo, ampak z vsem svojim delovanjem. To je vlada, ki laže, podkupuje, ustrahuje, izigrava sodišča, ustvarja »finančni divji zahod« (prof. Mrak). Z izgubo minimalnega zaupanja v vlado je postala zdravstvena katastrofa neizbežna. Če vladi sploh ne verjameš, ne verjameš niti njenemu zavzemanju za cepljenje, to poglavitno obrambo pred covidom.

  • N'toko

    N'toko

    12. 11. 2021  |  Mladina 45  |  Žive meje

    Stroka in politika

    Prejšnji petek smo nestrpno čakali tiskovno konferenco, na kateri naj bi nam vlada razodela, kako bo ob tokratni porasti okužb posegla v naša življenja. Na eni strani se je postavljalo vprašanje, ali nas bo spet zaprla, na drugi pa, ali bo pustila zdravstvene delavce na cedilu in še več bolnikov obsodila na smrt. Družbo je razganjalo od napetosti, ki se je z zamikanjem tiskovke v vse poznejše ure le še povečevala. Že v predhodnih dneh je bilo jasno, da sta vlada in strokovna skupina razklani glede vprašanja lockdowna, na Brdu pa se je očitno odvijal končni spopad. Po šesturnem zamiku je pred kamere končno stopila strokovna ekipa, ki je na obrazih nosila svoj poraz. Zrecitirala je nekaj manjših zaostritev ukrepov, očitno pa vlada njihovih groženj ni vzela dovolj resno, da bi zapirala družbo. Vladnih predstavnikov pred kamerami kljub napovedim ni bilo, s čimer so še poglobili javno percepcijo, da sta politika in stroka vsaka na svojem bregu.

  • Andrej iz Štajerske

    Primer Vizjak prehaja iz politične v korporativno zgodovino, njegov poslovni triler je star, sporočilo pa aktualno. Ta večkratni minister Janševih vlad je za SDS politično mrtev, odlašajo zgolj s pogrebom, ker ni jasna sedmina. Politično nesmrtnost si je zagotovil na drugi strani. Postal je šolski primer, česa v korporativnem upravljanju ne smemo početi, pravno in moralno, politično in ekonomsko, ne tedaj in ne danes. Omogočil je izvrsten vpogled, kako neotesano deluje in mafijsko posluje Janševa politična elita. Ogledalo je sicer do konca izkrivljeno. Prepad med oblastno politiko in spodobno sodobno državo ne more biti večji in nazornejši. Toda upanja za izboljšanje ni, obtičali smo v težko popravljivi družbi. Edini politični cilj sta boj za oblast in prisvajanje koristi za elite. Človeško neumnost in politično izprijenost smo umaknili izpred oči, ne pa tudi iz človeške narave. Andrej iz Štajerske in njegovi so zgolj dokaz za to.

  • Gregor Kocijančič

    12. 11. 2021  |  Mladina 45  |  Kultura

    »Kamorkoli pogledam, vidim Triglav«

    Emil Kozole, oblikovalec v (z veliko Brumnovo nagrado dvakrat nagrajenem) studiu Ljudje ter docent na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, je po novem tudi zbiratelj. A to ni tipičen zbiratelj, ki bi se lahko pobahal na primer z zbirko »brošk, znamk, značk, prtičkov ali starega filigrana« – ne, Kozole na svojem disku v rahlo obsesivni maniri zbira logotipe, ki jih krasi motiv Triglava. Teh je namreč v »obtoku« mnogo več, kot bi pričakovali.

  • Vladavina gospodarja muh

    Mušje leto, leno leto,
    leto mušje in mušičje,
    lepka slina v ustnih kotih,
    leto samčje in samičje,
    valjastih trebuhov rod i
    n ličinke vsepovsod.
    Mušje leto, mušji plesi,
    dnevi z mušjimi očesi,
    mušje leto, muhasto,
    dlakasto, lenuhasto,
    muhe site in pijane,
    muha, ki si roke mane,
    muhanje, mušičenje,
    prazno besedičenje.

  • Uredništvo

    12. 11. 2021  |  Družba

    »Ko smo prišli iz socializma v kapitalizem, očitno nismo dobili navodil za uporabo«

    "Ko smo prišli iz socializma v kapitalizem, očitno nismo dobili navodil za uporabo. Razumeli smo na svoj način in zdaj imamo po 30 letih to, kar imamo. To velja za vsa mogoča področja in se strinjam, da ni zraslo sedaj. Se je pa zdaj zelo pokazalo, na površje je priplavalo marsikaj. Kajti standardi, o katerih se pogovarjava, so stvar nenehne borbe. Zato pa imamo sindikate, navadne državljane, ki so ozaveščeni in se zavedajo svojih pravic, pa tudi odgovornosti."