Grega Repovž

8. 4. 2022  |  Mladina 14  |  Uvodnik

Vzhodna ali zahodna Evropa?

Prav neverjetno je: pred 30 leti so se vzhodnoevropske države iztrgale iz objema Sovjetske zveze in komunizma. Velika večina njihovih prebivalcev je želela živeti v demokraciji zahodnega tipa. Z delitvijo oblasti, zasebno lastnino, kapitalizmom, večstrankarskim sistemom, demokracijo, uveljavljenimi človekovimi pravicami, pravico do anticipacije, delujočo in svobodno civilno družbo, svobodnimi mediji, svobodo izbire in mišljenja. Tudi Rusija je po razpadu Sovjetske zveze poskusila oditi v to smer, a se je ustavila že na prvi tretjini poti. Pot v demokracijo je dokončno ustavil Vladimir Putin, ki je prejšnji komunistični sistem nadomestil s kapitalistično avtokracijo. In na vzhodu smo se nad tem zgražali. In kje smo danes? Vse več držav po vzhodni Evropi postaja po ustroju kopija Putinovega režima: navidezna demokracija, kjer se opozicija ovira in preganja, medije, tako zasebne kot javne, oblast napada in lomi, civilna družba doživlja prepovedi in finančne kazni, človekove pravice se kršijo na vsakem koraku, z zakonodajo ter tudi z nasiljem represivnih organov in državnega aparata. O katerih državah govorimo? Seveda o Madžarski. Pa o Poljski, o Romuniji in Bolgariji, tudi o Hrvaški, seveda o Srbiji. In Slovenija? Dolga leta smo se zgražali nad temi poldemokracijami skupaj z Zahodom in mahali s svojega evropskega vlaka. A leta 2022 smo pred odločitvijo: ali sledimo vzhodnim avtokracijam in se tudi sami začnemo spreminjati v avtokracijo po vzoru Putina ali pa se poskušamo vrniti med normalne demokracije. Seveda tudi zahodna demokracija ni izjemna. Ima veliko šibkih točk. A je demokracija.

Vzporedna univerza

Borut Rončević je človek številnih sposobnosti in funkcij, takšen visokošolski Franci Matoz. Diplomiral je leta 1997 na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, bil je nekaj časa tudi raziskovalec, plodno je sodeloval s profesorjem dr. Franetom Adamom. V času prve Janševe vlade se je umaknil z javne fakultete in s pomočjo politike zajadral v vode zasebnega visokošolskega podjetništva. Sodeloval je pri ustanovitvi več zasebnih fakultet družboslovne smeri, ki so financirane z javnim denarjem.

Golob: »Vsi si želimo vrnitve v stanje normale, ko nismo imeli vse te navlake«

Robert Golob je novi obraz, zelo verjetno bo tudi novi premier, ampak še večje vprašanje je, ali se bo znal tudi lepo postarati. Je njegovo gibanje to, na kar mnogi čakajo že leta, bo njegova stranka v slovensko politiko dejansko prinesla dolgoročno normalnost in stabilnost, ki si je mnogi želijo? Za zdaj Gibanju Svoboda dobro kaže. Njegovi največji politični nasprotniki kot da ne najdejo pravega odgovora. Janez Janša, ki ne zna pojasniti izvora svojega premoženja, in SDS, ki jo tožilci preiskujejo zaradi pranja denarja, Robertu Golobu težko kot največji greh očitata visoko plačo. Ampak slovenskih liberalcev seveda Janez Janša nikoli ni ogrožal tako kot kritična javnost. In tudi na tem področju Gibanje Svoboda za zdaj lepo napreduje. Na Mladini smo bili recimo kritični do njihovih izhodišč zdravstvene reforme. Ki pa so jih medtem že spremenili in popravili. Na papirju sicer, ampak vseeno pohvalno.

Nacionalizacija zasebnega interesa

V Novem mestu obstaja Fakulteta za industrijski inženiring, ustanovila sta jo novomeški šolski center in občina. Gre za zasebni izobraževalni zavod s študijskimi programi, povezanimi z inženiringom in avtomobilsko industrijo. Fakulteto v letošnjem letu obiskuje 105 študentov, šolnina pa znaša med 2580 in 4200 evrov, odvisno od stopnje študija. Vladni poslanci imajo s fakulteto velike načrte, prizadevajo si, da bi jo preoblikovali v javni zavod, v predlogu je za preoblikovanje predvidenih 1,6 milijona evrov.

Premier je znova kršil zakon. In?

Jasno je bilo že od začetka: Franci Matoz kot odvetnik zastopa Janeza Janšo v množici primerov, ki trajajo leta in leta in stanejo na desettisoče evrov. Primer Patria je bil z 51 obravnavami eden najdaljših in najzapletenejših v slovenski pravosodni zgodovini. Potem so tukaj še primer Trenta pa procesi proti novinarjem, profesorju Rudiju Rizmanu, Marjanu Šarcu in še številni drugi primeri.

»Javna sredstva bomo močno okrepili z zasebnimi vlaganji«

Zagotovo gre za pomembni vprašanji, ki ju je treba obravnavati z največjo skrbnostjo. Rudolfovo ni prejelo in porabilo še niti enega evra proračunskega denarja, zato ne moremo govoriti niti o porabi, kaj šele o netransparentni porabi. Ker je to javni raziskovalni zavod, je zavezan istim pravilom poslovanja, kot veljajo za Institut Jožef Stefan, Kemijski inštitut, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, pravzaprav za vseh 16 ostalih javnih raziskovalnih zavodov, pa tudi za vse tri javne univerze. Ko bo denar pridobljen, bo porabljen vsaj tako transparentno kot v drugih zavodih. Če doslej, ko imamo 16 javnih raziskovalnih zavodov, od katerih jih je 15 v Ljubljani, eden pa v Kopru, hkrati pa ni niti enega v celotni vzhodni kohezijski regiji, ni šlo za drobljenje, potem tudi Rudolfovo ne more biti deležno teh očitkov. Pri Rudolfovem gre za nadgradnjo raziskovalnega prostora in krepitev področij, ki so ključna za razvoj Slovenije in še niso dovolj pokrita z drugimi inštituti, kot so ključne omogočitvene tehnologije industrije 4.0, digitalizacije in digitalne preobrazbe, krožnega gospodarstva in pa prenosa tehnologij in intelektualne lastnine. Če se bo v prihodnosti odprla razprava o združevanju znanstvenih zmogljivosti, bi bilo vsekakor smotrno razmisliti, o tem smo se pripravljeni tudi pogovarjati, da bi se kateri od drugih manjših javnih raziskovalnih zavodov priključil Rudolfovemu. Ne nazadnje bo šlo že v začetku za šesti največji javni raziskovalni zavod, ki bo še rastel, ob tem pa je ta v industrijskem in izvoznem središču Slovenije.

Zakaj je spet zmagal Orbán?

Temeljno vprašanje po ponovni zmagi Viktorja Orbána na Madžarskem je naslednje: Kako to, da madžarska opozicija z enotno listo ni dosegla niti takšnih volilnih rezultatov kot oktobra 2019 na lokalnih volitvah? Takrat je namreč z lokalnimi navezami opozicija zmagala v številnih lokalnih skupnostih po vsej državi. In še: Zakaj opozicija ni zbrala vsaj toliko glasov, kot je znašal seštevek njenih prejetih glasov na parlamentarnih volitvah leta 2018, ko je vsaka stranka nastopila ločeno, torej ne le proti Fideszu, temveč tudi druga proti drugi?

Zloraba državnih (represivnih) organov

Prejšnji petek je Inštitut 8. marec prejel dopis z inšpektorata za notranje zadeve, v katerem jih ta obtožuje, da vodi nezakonito volilno kampanjo. Gre za uradni dopis državnega organa, ki pomeni začetek prekrškovnega postopka za izrek kazni zoper nevladno organizacijo, kritično do vlade. Vse to bi nevladniki lahko predvideli in verjetno tudi so. Vzorec je namreč očiten. Začne se z zapisom predsednika vlade Janeza Janše na Twitterju, ki se potem materializira v obliki prisilne odločbe (ali ravnanja) tega ali onega inšpekcijskega, represivnega ali katerega drugega državnega organa s pristojnostjo za poseganje v človekove pravice. Sistem je dobro utečen. Predsednik vlade da usmeritev, navodilo, zahtevo, državni organi jo upoštevajo.

Lex Slavinec

Se še kdo spomni ministrice za izobraževanje Simone Kustec, politologinje, ki je v politiko prišla kot poslanka zdaj ugasle SMC, a nato zamenjala posadko in postala članica Janševe vlade? Ministrica, ki je najbolj kriva za kolaps šolskega sistema v času epidemiološke krize, se v javnosti ne pojavlja veliko. Na listi strankarskega konglomerata Povežimo Slovenijo sicer kandidira v domačem Kamniku, a se drži v ozadju. Ljudje z ministrstva za izobraževanje že dolgo trdijo, da je izgubljena in da je večino njenih del prevzel ekspeditivni državni sekretar Mitja Slavinec. Ta je med drugim s svoje nekdanje fakultete pripeljal štiri profesorske kolege, ki jih je porazdelil na direktorska mesta v direktoratih ministrstva, prav tako pa je kadroval tudi na drugih področjih, denimo na javni agenciji za raziskovalno dejavnost, kamor je bil za direktorja (začasno) imenovan Mitja Lainščak, eden od sodelavcev mariborske Fakultete za naravoslovje in matematiko, katere dekan je bil Slavinec pred prihodom na ministrstvo.

Vlado Miheljak

8. 4. 2022  |  Mladina 14  |  Dva leva

Volitve 2026

Novost v ubranem orkestru srednjeevropskih in južnoevropskih samodržcev je skrajni cinizem do javnosti in volivcev. Če so svoj čas pretirano in nepristno poudarjali, da jim je – v nasprotju z levičarji in liberalci – mar za ljudi, sedaj samozavestno sporočajo »kaj nam pa morete«. Pač, javnost, civilna družba, opozicijske stranke. Nič več ne šteje, kakšno je večinsko razpoloženje, ampak kateri segment tega razpoloženja »pride« na volišče in glasuje. Ne le v nedemokratičnih sistemih, kjer so volitve zgolj ritual, predstava privrženosti režimu, ampak v precejšnji meri tudi v tako imenovanih defektnih demokracijah (izraz politologa Merkla) s formalnim demokratičnim ustrojem, a z vsebinskimi zlorabami oblasti velja (krilatico pripisujejo Stalinu), da odloča tisti, ki šteje ali definira, kako naj se štejejo glasovi, in ne tisti, ki je glasoval. Sicer pa tudi svobodne volitve niso samodejno že tudi poštene volitve.

Če si Madžar, si Orbánov

»Še ena veličastna zmaga, Fidesz pod vodstvom Orbána, trdna večina v madžarskem parlamentu in nepozabna noč v Budimpešti,« je zapisal poslanec SDS Dejan Kaloh, ki se je skupaj z Brankom Grimsom, Milanom Zverom in Andrejo Valič Zver na sedežu stranke Fidesz v Budimpešti udeležil zabave in rajanja dolgo v noč.