»Vsaka prisila povzroči samo še več nasprotovanja«

Ker je eden najuglednejših epidemiologov v državi, je gotovo med najbolj poklicanimi za napovedi o razmerah v naslednjem valu korone. Drugače od vladi podrejene stroke, ki stopnjevanje pritiskov in napovedovanje novih zaprtij enako kot lani spet utemeljuje s katastrofičnimi napovedmi, Eržen po lastnih besedah ni tolikšen pesimist. Poudarja, da je kljub nižji precepljenosti, kot bi si je želel, stanje vendarle bistveno boljše kakor lani v primerljivem obdobju: »Imamo že več kot 900 tisoč cepljenih z enim odmerkom, ki že zagotavlja solidno zaščito, v naslednjih tednih bomo dosegli vsaj tolikšno število precepljenih z dvema odmerkoma; virus preprosto nima več toliko prostora za širjenje kot prejšnje leto.«

Letos bo čudna jesen

Na predvečer četrtega vala epidemije covid-19, ki ga prinaša agresivna različica delta, v Sloveniji še vedno vlada precejšnja negotovost. Države evropskega zahoda skušajo doseči ustrezno precepljenost in hkrati z uvajanjem inovativnih rešitev in tehnologij počnejo vse, da bi se na jesen izognile vnovični ustavitvi javnega življenja in gospodarstva, naša država pa se glede tega zdi brez vizije. Čeprav je odstotek precepljenih odločno prenizek, da bi na jesen zajezili širjenje okužb, vlada nima pripravljenega celovitega rezervnega načrta. Že zdaj je jasno, da se bo v hladni polovici leta naše življenje vrtelo okoli pogojev PCT – preboleli, cepljeni, testirani –, če pa bodo krivulje epidemije naraščale, si lahko znova obetamo vsaj nekatere izmed osovraženih ukrepov, ki jih že poznamo.

Svet kot zarota

Medijske hiše v Sloveniji, žal od prve do zadnje, so majhne – ker jih pač omejuje velikost trga. V večini velikih evropskih medijskih hiš so že zgolj oddelki, ki se ukvarjajo z arhiviranjem informacij in dokumentov, večji od celotnih slovenskih medijskih hiš, enako velja za mrežo dopisnikov, ki jih imajo veliki evropski mediji po navadi več, kot pa je v slovenskih medijih zaposlenih vseh novinarjev.

Prava zastava na pravem mestu

Michael Roth je nemški minister za evropske zadeve in član nemških socialdemokratov. Gre za izkušenega politika, član bundestaga je prvič postal že leta 1998, ministrsko funkcijo pa opravlja od leta 2013. Ker je lansko leto kritiziral politiko Poljske in Madžarske, govoril je o eroziji demokracije in naraščajočem antisemitizmu, je madžarski zunanji minister Péter Szijjártó na pogovor povabil nemškega veleposlanika v Budimpešti. Michael Roth ima na svojem profilu na Twitterju zapisano, da ima rad svobodo, da je Evropejec in feminist. Podobna politična prepričanja ima tudi Andreas Schieder, Avstrijec in poslanec v evropskem parlamentu. Schieder je ekonomist, delal je na avstrijskem ministrstvu za finance, v evropskem parlamentu pa se med drugim ukvarja s pravicami LGBT-skupnosti. Pravi, da mu je Evropa pri srcu, zato jo želi spremeniti. »Boril se bom za optimistično, progresivno in socialno Evropo.«

Grega Repovž

6. 8. 2021  |  Mladina 31  |  Uvodnik

Uniči, razsuj

Glavni projekt vlade Janeza Janše, kulturni boj in ideološka preobrazba države, ki mu je podrejeno celotno delo vlade, je usmerjen v dva temeljna cilja: na eni strani v razgradnjo pravne države, torej krnitev neodvisnosti ter strokovne neoporečnosti institucij, od policije do sodišč in tožilstva, na drugi strani pa v zmaličenje medijev, da bi se s tem zmanjšali njihova moč in kredibilnost v javnosti. Slednje vlada počne agresivno in brez milosti, kar dva medija, Slovensko tiskovno agencijo in Radio Študent, pa je vsaj začasno pred propadom rešila javnost z zbiranjem denarja.

»Pri moji odstavitvi ne gre zame, gre za javno televizijo, ki noče postati državna«

Na RTV SLO se dogajajo veliki pretresi. Nedvoumno so ti povezani s prihodom novega generalnega direktorja Andreja Graha Whatmougha. Ta je ob izvolitvi dejal, da se ne bo vtikal v program, a počne prav to. Na začetku poletja je napisal mnenji in v njiju osebno, kot direktor, ocenil, da je uredništvo informativnega programa naredilo dve veliki napaki. Gre za zgodbi o diplomi poslanca DeSUS Simonoviča in predvajanju pogovora z izraelskim veleposlanikom. Uredništvo in novinarje pa je javno podprla direktorica Televizije Slovenija, ki zaradi »političnega konstrukta« ni želela odstaviti odgovorne urednice informativnega programa Manice J. Ambrožič. Naslednja poteza je bila pričakovana, generalni direktor se je prejšnji teden, sredi poletja torej, odločil, da bo zamenjal direktorico Televizije Slovenija Natalijo Gorščak. Ni še jasno, ali bo to storil kar sam ali bo iskal soglasje v programskem svetu.

»V tem trenutku ne vidim načina, kako bi se lahko izognili novim zaprtjem šol«

Ana Nuša Kern, ravnateljica Osnovne šole Preserje pri Radomljah, je ena najprodornejših in najinovativnejših pedagoginj v Sloveniji, njena šola pa je prva v Evropi začela delovati po načelih teoretika izbire Williama Glasserja, ki v ospredje postavlja odgovornost posameznika za svoja dejanja. Z zavestjo o tej odgovornosti za zaposlene in učence ravnateljica Kernova v pogovoru razkriva veliko stisko, s katero zaradi neodzivnosti ministrstva za šolstvo na grožnjo četrtega vala epidemije koronavirusne bolezni pričakuje hitro bližajoče se šolsko leto.

Vlado Miheljak

6. 8. 2021  |  Mladina 31  |  Dva leva

Poldrugi Tonin

Menda je v nekaterih vladnih službah in ministrstvih vzdušje podobno, kot je bilo marca, aprila 1945 v Berlinu, ko je po prestolnici Tisočletnega rajha že bilo slišati daljno donenje ruskih topov. Pač panično čiščenje, iskanje rezervnih položajev, iskanje novih (starih) služb. No, videli bomo, kako dolgo bo obramba poraženega koncepta janšizma zdržala, a posledice bodo bolj kot največja stranka občutili kolaboranti. Najzvestejši najbolj. Tako kot so bili v nekem drugem zgodovinskem obdobju in kontekstu žrtve bolj tisti, ki so sodelovali, kot tisti, ki so prve silili v sodelovanje. A kakorkoli, v preseku projekcij volilnih izidov je jasno, da bo eden večjih osmoljencev NSi. Ki se je zaradi Bajukovega slepega sledenja enkrat že opekla. In Ljudmila Novak jo je z muko spravila nazaj v parlament. Ne zato, ker bi se še bolj povezala z Janšo, ampak ker se je od njega distancirala. In Tonin, ki si je navlekel preveliko Ljudmilino krilo, se sedaj kreativno trudi, da stranko utrdi na robu preživetja ali pod njim. Ni dojel, da pod Janševo krošnjo ne raste ne trava ne krščanska demokracija.

»Ujemi gonjače kamel!«

Nekateri športniki na olimpijskih igrah dosegajo uspehe, drugi imajo pri tem malo manj sreče. Na primer alžirski kolesar Azzedine Lagab, ki je na sobotni tekmi v kronometru pristal na repu, na 36. mestu, a še veliko bolj kot poraz ga je zabolelo, ko je po vrnitvi domov izvedel, da je bil tarča rasističnih pripomb. Kamere so posnele besede »podpore«, s katerimi je poskušal nemški trener Patrick Moster bodriti svojega varovanca Nikiasa Arndta, ki je tekmo končal na 19. mestu. Glasile so se: »Ujemi gonjače kamel!« Glede na to, da so bili pred Arndtom v tistem trenutku poleg Lagaba še Amanuel Ghebreigzabhier, ki je zastopal barve Eritreje, Iranec Saeid Safarzadeh in Ahmad Badreddin Wais, sirski begunec, ki je zastopal olimpijsko ekipo beguncev, ni težko uganiti, komu so bile besede namenjene.

Zakaj pogled na fotografiji veleposlanikov v nošah povzroči začudenje in nasmeh?

Glede na številne težave naše države se zdi posamični diplomatski zdrs morda drugotnega pomena. Ne pa, če je odsev težav, ki nas vlečejo nazaj in oddaljujejo od sveta, s katerim smo obkroženi. Ob fotografijah dveh slovenskih veleposlanikov na novi misiji, odetih v avtentične narodne noše, človek pač najprej pomisli, da gre za uprizoritev kakšne ljudske igre. Gre za posnetek možakarja, ki naj bi bil – večini imen se kaže izogniti v prid osredotočenosti na vsebino tudi v nadaljevanju – odet v koroško nošo, s širokokrajnim klobukom na glavi, z dobro vidnimi belimi »štumfi« in okornimi čevlji na nogah, kakršne naj bi bili v naših krajih izdelovali v 19. stoletju. Podoben je posnetek njegove kolegice, le da menda v kranjski noši in na diplomatskem parketu druge države. V obeh primerih sta to slovenska veleposlanika ob slovesni izročitvi poverilnega pisma našega predsednika predsedniku države gostiteljice. Slovesni izročitvi torej, ampak zakaj pogled na obe fotografiji veleposlanikov v nošah povzroči začudenje in nasmeh?

Je Hitler heroj?

Roke, dvignjene v nacistični pozdrav, in nacistični simboli, ki so nekaterim tako blizu, da si jih dajo celo vtetovirati v kožo, za posamezne slovenske politike še niso dovolj, da bi bobu lahko rekli bob – da je neonacist morda res neonacist. Nemara pa bodo to storili zdaj, ko je predsednik Društva za promocijo tradicionalnih vrednot, ki mu je ministrstvo za kulturo podelilo poseben status, vodja tako imenovanih rumenih jopičev in odgovorni urednik domnevno ironično samooklicanega »fašističnega medija« Urban Purgar v že izbrisanem tvitu zapisal, da je bil Hitler heroj. Nato je v prav tako že izbrisanem tvitu dodal, da so bili nacisti junaki.

Lepo je biti milijonar ...

Delitveno ekonomijo poznamo predvsem pri najemanju stanovanj, kot je Airbnb, in prevoznih storitev, kot je Uber, ki kuje dobičke s prekarizacijo dela. O tem »inovativnem poslovnem modelu« smo zadnja leta veliko brali, predvsem v povezavi z bogatenjem korporacij, ki dajejo prednost dobičku, ne pa varnosti in zaščiti, pa naj gre za stranke ali delavce oziroma prostore.