Obznana v demokratični Sloveniji

Deset let in tri mesece je od tega, ko je Janez Janša nekdanjega predsednika države Danila Türka obtožil, da je bil obveščen o bombnem napadu v Velikovcu. Leta 1979 sta namreč dva Slovenca v prostorih tamkajšnjega Domovinskega muzeja podtaknila bombo. Akcijo naj bi vodila Udba, četudi sta po nekaterih drugih interpretacijah storilca bombo nastavila po lastni volji. Danilo Türk je bil tedaj star 27 let, pri Socialistični zvezi delovnega ljudstva (SZDL) je bil pristojen za manjšine.

Jerala: »Kdor misli, da se lahko izogne virusu, se moti«

Lokali so spet polni, na mejnih prehodih se drenjajo dopustniki in kakor pred letom dni se znova zdi, da je bila epidemija koronavirusne bolezni le nočna mora. Tako kot pred letom dni je virus še vedno prisoten med nami, toda utrujeni od dolgih mesecev poslušanja o katastrofalnih krivuljah okužb in smrti sedaj skorajda več ne zaznamo podatkov o nekaj umrlih na dan, vsak dan. Toda če ne bomo sedaj dokončno premagali covid-19, se bodo že čez nekaj mesecev krivulje znova izstrelile navzgor. Kot opozarja prof. dr. Roman Jerala, vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu, prihajajo nove, bistveno bolj agresivne in nevarne različice koronavirusa. Edina obramba pred njimi in edina alternativa novim zaprtjem lokalov, šol, vrtcev, gospodarstva in državnih mej je precepljenje zadostnega deleža prebivalstva. Bližnjic ni, in kdor misli, da se lahko izogne virusu, se moti, opozarja Jerala, ki mu je Slovenska znanstvena fundacija zaradi zaslug pri osveščanju prebivalstva med epidemijo lani podelila častni naziv komunikatorja znanosti.

SDS sploh ni treba v Odmeve, ker uredniki Odmevov vse uredijo

V torek zvečer bi moralo biti v Odmevih soočenje med Luko Mescem, prvim poslancem Levice, ter predstavnikoma SDS in NSi, strank, ki sta se odločili, da bosta poskušali doseči prepoved Levice oziroma vsaj vtis v javnosti, da je stranka Levica skrajna in da bi jo morali prepovedati. Vendar sta SDS in NSi sodelovanje zavrnili. Zato je v studio Odmevov prišel zgolj Luka Mesec in predstavil stališča Levice … No, slednje se ni zgodilo. Ker sta SDS in NSi prihod v Odmeve zavrnila, niso povabili niti Mesca. Kako preprost način, da političnemu nasprotniku vzameš besedo, mar ne? Potrebuješ le prestrašene ali preračunljive urednike, ki se nočejo zameriti SDS. V normalnih razmerah se novinarji pač ne bi dali motiti, zgolj pojasnili bi, da so povabili tudi drugo stran, a se ta soočenja ni želela udeležiti.

Svetilnik, ki to ni več

»Slovenija je poznana kot svetilnik svobode medijev in varno zavetje novinarjev v EU in širše. Ta položaj je trenutno ogrožen.« Tako slikovito je stanje na področju medijske svobode v Sloveniji opisala komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović, ki je zgolj zadnja v vrsti visokih evropskih predstavnic, ki vlado svarijo, naj preneha z napadi na novinarje in medijske hiše ter s političnim podrejanjem medijev. Pred njo je to storila evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson, pa tudi evropska komisarka za vrednote in preglednost Vĕra Jourová. Opozorilo komisarke Sveta Evrope, ki vsebuje podrobno argumentacijo očitkov slovenski vladi, pa ima vendarle dodatno težo, saj predstavlja evropsko povezavo, v okviru katere deluje Evropsko sodišče za človekove pravice.

Poplava javnih naročil bo povečala korupcijska tveganja

Načrt za okrevanje in odpornost, ki predvideva izpeljavo za 2,5 milijarde evrov projektov do leta 2026, bo v naslednjih letih sprožil ogromno javnih naročil, zlasti na področjih gradenj, informacijske tehnologije in tudi svetovalnih storitev. Čeprav to prinaša korupcijska tveganja, v Sloveniji razprava o vzpostavitvi učinkovitega nadzora porabe sredstev načrta ne teče. Nasprotno, vlada skuša na več področjih ošibiti varovalke – med drugim v zakonu o javnem naročanju, vodilne neodvisne državne nadzorne institucije pa vse glasneje opozarjajo na nedopustne pritiske.

Domobranec v parlamentarni stavbi

»Leon spet doma,« je Aleš Ernecl, glavni urednik Nacionalne tiskovne agencije (NTA), ki naj bi bila po njegovem verodostojnejša od STA, v resnici pa gre za alt-right projekt, na Twitterju zapisal k fotografiji, na kateri v dvorani državnega sveta stoji v majici s podobo ikone domobranstva Leona Rupnika.

Gorivo bomo kupovali pri madžarskem OMV

Madžarska skupina MOL je ta teden z avstrijsko energetsko družbo OMV podpisala pogodbo o nakupu 92,25-odstotnega deleža v družbi OMV Slovenija, v kateri že ima 7,75-odstotni delež.

Zaradi ravnanj vlade Slovenija zelo v slabi luči

»Poraba sredstev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost (RRF) zahteva, glede na to, da gre za denar vseh nas, najvišjo raven transparentnosti in nadzora ter inkluzivnost različnih akterjev na nacionalni in nižjih ravneh. V naši politični skupini Renew Europe/LMŠ, in tudi osebno, se zavzemamo za delovanje urada evropskega tožilca ter za okrepitev pristojnosti drugih evropskih nadzornih institucij, zlasti Evropskega urada proti goljufijam (OLAF) in Evropskega računskega sodišča (ECA). Tu premišljeno zavlačevanje imenovanj delegiranih tožilcev s strani aktualne vlade meče na Slovenijo zelo slabo luč, saj jasno kaže, da se Slovenija kot bodoča država predsedujoča Svetu EU ne zavzema za večji in neodvisni nadzor nad porabo evropskih sredstev. V luči sredstev RRF pa vzbuja dvome o namerah glede porabe teh sredstev. Zaradi vsega navedenega in spornih praks v nekaterih državah članicah, npr. Madžarski, v naši politični skupini nedvoumno zagovarjamo tudi popolno skladnost pogoja spoštovanja vladavine prava z dostopom do evropskih sredstev, tudi v okviru RRF.«

Navzkrižje interesov

Suzana Žilič Fišer je izredna profesorica na mariborski fakulteti za elektroniko, računalništvo in informatiko. Habilitirana je za področje »medijskih komunikacij«. Veliko dela, piše, objavlja, bila je tudi direktorica Evropske prestolnice kulture Maribor. Med drugim že dolgo sedi v strokovnih komisijah ministrstva za kulturo, ki ocenjujejo prijavljene medijske projekte. Sodelovala je tudi v zadnji, katere odločitve so bile izrazito politično pristranske, večino denarja, ki je zakonsko namenjen za razvoj medijske krajine, so dobili mediji, ki krožijo v orbiti vladnih strank in katoliške cerkve. Med njimi sta Demokracija in Nova24tv.

Leni, nesposobni, neprilagojeni …

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je pred tednom dni na novinarski konferenci predstavil prvi del nekakšne reforme socialne zakonodaje, ki vključuje spremembe štirih zakonov s tega področja. Reforma vsebuje tudi novosti, posebej namenjene točno določeni skupini ljudi, točno določeni narodni manjšini – romski skupnosti. Novi tretji odstavek 38. člena zakona o socialnovarstvenih prejemkih je sicer narodnostno nevtralen, lahko pa bi bil naslovljen tudi »Šola in Romi«.

Oblikovanje za telebane

V vladnem uradu za komuniciranje (Ukom) so se očitno odločili, da zasnovana podoba predsedovanja, ki je nastala pod Šarčevo vlado in za katero je ta odštela 11 tisoč evrov, ni bila dovolj dobra. Tako so že izdelan logotip, izbran na natečaju kot najboljši izmed prispelih 33 del, zavrgli in si izmislili novega. Namesto razpisa novega natečaja so se odločili, da bodo oblikovanje raje prepustili svojemu hišnemu oblikovalcu.

Kako so ameriški rasisti pred stotimi leti linčali črnsko mesto

Leta 1944 so v Južni Karolini prijeli 14-letnega Georgea Stinneyja. Bil je temnopolt. Obtožili so ga, da je v Alcoluju, delavskem mestecu, umoril belski deklici. Prič ni bilo. Dokazov tudi ne. Prijeli so ga, ker so pač morali nekoga prijeti. Umora naj bi bil po aretaciji priznal, so rekli, a dokumenta, ki bi to potrjeval, ni bilo na spregled. Ne tedaj ne kasneje. Menda so ga v zaporu povsem izstradali, potem pa so mu rekli: če priznaš umora, dobiš hrano! Vzel je hrano. Kateri otrok pa je ne bi? Na sojenju krivde ni priznal. Ne da je to kaj spremenilo. V poroti so bili itak sami belci. In tudi na sojenju – v nabito polni dvorani – so bili sami belci. Njegov odvetnik prič sploh ni izprašal. Obsodili so ga na smrt. Porota se je odločila v desetih minutah. Njegov odvetnik se ni pritožil. Sojenje – z izbiro porotnikov vred – je trajalo le en dan. Od aretacije do usmrtitve na električnem stolu je minilo le 81 dni. Guverner za pomilostitev ni hotel niti slišati – pisal je celo, da je George obe deklici tudi posilil. Ker je bil premajhen, so ga med eksekucijo na električnem stolu podložili z Biblijo.

Patriotizem kot alibi

Vse od antike so slogani zvesti spremljevalci javnega življenja. Srečamo jih namreč v oglaševanju, vojaški propagandi, vzgoji in izobraževanju, športu itn. Veni, vidi, vici Julija Cezarja, Just do it blagovne znamke Nike ali pa olimpijsko geslo Hitreje, višje, močneje so samo nekateri izmed najbolj prepoznavnih. Svoje slogane imajo tudi različna družbena gibanja. »Generacija 68« je za svoje privzela geslo ameriškega psihologa Timothyja Learyja »Turn on, tune in, drop out«. Z njim je Leary generacijo 68 pozval k odklopu od takratnega establišmenta in vzpostavitvi alternativnega družbenega reda.

Filmski almanah (1991–2020)

Na začetku leta 1992 je pri Mladininem filmskem kritiku Marcelu Štefančiču, jr. doma pozvonil Mladinin novinar Ivo Štandeker (1960–1992) in mu prinesel prvi tiskani izvod Filmskega almanaha, almanaha, v katerem so bile zbrane vse Marcelove recenzije kinofilmov leta 1991. Vsi filmi leta, vsi kulti leta, vsi filmski obrazi leta, vsi krahi leta. Preden je Ivo vstopil, je rekel Marcelu: »No, zdaj si pa predstavljaj, kako bo čez deset let, ko jih bo na polici deset. In čez dvajset, ko jih bo dvajset. In čez trideset, ko jih bo trideset.« Tu se je ustavil – pri številki 30.

Zametki urbanega

Proti koncu lanskega leta so v javnost prišle osupljive, z letalnikom posnete fotografije izkopanega dela železnodobnega naselja na Pungrtu nad Igom s kamnitimi temelji skoraj tipskih lesenih hiš, zgrajenih v nizu ob ulici, ki teče vzdolž masivnega obzidja, pa z ozkimi uličicami med hišami. Za tem nizom je bila ugotovljena še ena ulica, ob njej drugi niz hiš, za njimi pa notranje, morda mlajše obzidje. Tisti, ki nam v tistem predbožičnem času misli niso povsem zapolnile nakupovalne radosti, smo se zdrznili – pa saj to je videti kot pravo urbano tkivo, in to sredi prvega tisočletja pred našim štetjem, v kontinentalni Sloveniji. Dokument je vrhunski, ekipa, ki ga je pridobila, je opravila izjemno delo, podoba si zasluži častno mesto v našem kulturnem spominu.

Janko Lorenci

11. 6. 2021  |  Mladina 23  |  Kolumna

Korakamo, kjer hočemo

Bil je impresiven prizor: na križišču in še naprej v ulice velikanska množica, promet ustavljen, po na hitro urejenem ozvočenju govori Jaša Jenull, 30 tisoč petkovih protestnikov od časa do časa zaploska in zahrumi, prometni policist pomaga preusmeriti v gnečo ujete avtobuse, mimo pripelje vlak in veselo zatrobenta. Robokopi zaman čakajo pred parlamentom, večinoma najbrž olajšani, Janša, Hojs, Olaj pa osmešeni. Jih je mikalo, da bi robokope poslali na križišče in tam udarili po protestnikih? Najbrž, a nad toliko ljudi si še ta režim ne upa.

Nasilne meje

Slovenska filantropija bo od 14. do 17. junija že dvanajstič pripravila Festival migrantskega filma (FMF). Projekcije bodo v Ljubljani v Kinodvoru, Slovenski kinoteki, Pritličju in v prostorih Slovenske filantropije. Obiskovalke in obiskovalci si bodo filme lahko ogledali tudi v osmih drugih krajih po Sloveniji, v Mariboru, Murski Soboti, Ljutomeru, Žalcu, Gornji Radgoni, Logatcu, Metliki in Črnomlju.

Vsi smo turški delavci

Ko je v bližini Postojne začela rasti tako imenovana turška vas, naselje zabojnikov za 450 turških gradbenih delavcev, ki bodo prihodnja leta gradili železniški tir med Koprom in Postojno, je pristojne prešinila strašljiva misel: Slovenci so v preteklosti s peticijami, protesti in civilnimi pobudami nasprotovali centru za huje in hudo duševno prizadete otroke ali ureditvi materinskih domov, kakšen halo bo šele nastal, ko bomo zraven vasi Orehek nastanili slovenskega prasovražnika, Turka, torej turške delavce. Tako je verjetno nastala dobro premišljena akcija pomiritve tamkajšnje javnosti.

Vlado Miheljak

11. 6. 2021  |  Mladina 23  |  Dva leva

Dobro jutro, Evropa

Če sta bila doslej Janša in janšizem predvsem slovenska nadloga, ki je bila sicer prepoznavna tudi v Uniji, sedaj postajata tudi formalno evropski problem. Še zlasti, ker vsej kritiki in kritičnosti navkljub združena Evropa nima prave volje in moči, da se nadloge reši. Spopad z avtoritarnostjo je trajni in tradicionalni problem liberalne Evrope. Ne da bi vlekli preveč banalne vzporednice, je vendarle vsaj od vzpona nacizma jasno, da Evropa praviloma odpove, ko bi morala pokazati odločnost in voljo. Od razvpitega münchenskega sporazuma, v katerem je Chamberlain ob asistenci Daladiera pokleknil pred diktatom Hitlerja in Mussolinija, pa do vse gnilobe in gnusobe evropskih politikov v pogajanjih z Miloševićem, kar je vsaj za nekaj časa legitimiralo balkansko klavnico. Morda niti ni ključni problem pomanjkanje mehanizmov, ampak predvsem odsotnost elementarne doslednosti. To se je videlo prav pred kratkim, ko sta se zvrstila dva ostudna dogodka.

Akcija pomoči kulturnikom zunaj institucij 

V časih, ko so kulturniki državni paraziti številka ena in je marsikateri med njimi ostal brez dela in dohodkov, je dobrodošla solidarnost. Eden od primerov te je akcija Solidarni s kulturo. Pobudo za solidarnostno podporo v obliki finančne pomoči ustvarjalcem in delavcem v kulturi je že marca lani dala prof. Beti Žerovc s Filozofske fakultete v Ljubljani, hitro je postalo jasno, da bodo pandemija in ukrepi za njeno zajezitev prekarne kulturnike prizadeli. Poleg tega je bil na začetku epidemije govor le o oblikah državne pomoči zaposlenim in gospodarstvu, ne pa tudi samozaposlenim. Akcija Solidarni s kulturo naj bi kulturnim delavcem zagotovila premostitveno podporo in plačilo najnujnejših stroškov.

Obup ni bolezen človeka, ampak družbe

»Vsi bodo dosegli svoj cilj / le jaz ga ne bom dosegel ... / Ognja prepoln, poln sil, / neizrabljen k pokoju bom legel.« Kako pretresljivo je brati ali poslušati vizionarske verze nekoga, ki je v resnici neizrabljen legel k pokoju – pri rosnih dvaindvajsetih, kmalu po tem, ko se je hudo prehladil med nočnim čakanjem na vlak. Tragičen scenarij, vreden kakšnega romana ali filma. Srečko Kosovel (1904–1926) svoje smrti ni napovedal le v pesmi Predsmrtnica, iz katere so uvodni verzi, ampak še v marsikateri drugi. Včasih si je je želel in jo je težko pričakoval, spet drugič se je je bal; najbolj znana med temi pesmimi je bržkone Slutnja. Morda je prav zato, ker je slutil, da se bo poslovil tako kmalu, ustvarjal v ekstatičnem zanosu – v le nekajletnem ustvarjalnem obdobju je napisal okoli tisoč pesmi, k temu moramo prišteti še številna pisma in publicistična besedila. Bil je tudi urednik mesečnika Mladina, predhodnika današnje Mladine.

Blast from the past*

Kadarkoli prejmem paket založbe VigeVageKnjige, me zaščemi od ugodja. Odpiranje je namreč prav posebno, skoraj čutno doživetje, za katero si je treba vzeti čas in uživati v njem. Že na prvi pogled se zdi, kot bi lični zavitek prišel iz davno minulih časov, ko so bile naše babice še mlade in lepe; prijetno hrapav rjavosivi ovojni papir, vrvica, staromodni žig in naslov prejemnika, ročno napisan z estetsko žensko pisavo. Začenjam z odstranjevanjem vrvice. Bilo bi pregrobo, če bi jo zgolj prerezal z nožem ali s škarjami, ne, treba se ji je posvetiti in potrpežljivo razrahljati umetelno zavezan vozel na hrbtu in jo nežno potegniti čez rob, da kot naramnica obleke mehko zdrsne prek ženskega ramena. Z začudenjem opazim, da ovojni papir ni zlepljen z lepilnim trakom, pač pa je tako umetelno prepognjen, da ga drži le vrvica. Ko jo odstranim, se papir brez odpora odlušči in pade na tla. Naslednja plast je mehka folija z zračnimi mehurčki, ki zagotavlja, da bo knjiga v moje roke prišla nepoškodovana in nedotaknjena. Ko slečem še njo, si ne morem kaj, da ne bi z nežnim stiskom palca in kazalca počil mehurček ali dva: pik, pok. Nazadnje je knjiga ovita še v tesno se prilegajoči vijoličasti papir, nežen, gladek in dražljiv, kot svileno perilo, ki se, nič več me ne more presenetiti, barvno ujema z naslovnico knjige. Pod papirjem je zataknjena kartica s prijaznim, samo zame napisanim sporočilom. Šele potem primem v roke objekt poželenja, golo knjigo, jo potipam, potežkam, povoham in razprem ... Le VigeVagePunce znajo svoje stranke tako pocrkljati z vrhunskim embalažnim striptizom. Kakšna pa je sama knjiga?