Grega Repovž

20. 11. 2020  |  Mladina 47  |  Uvodnik

Vzdušje dokaj sproščeno

Polona Fijavž je dopisnica RTV Slovenija iz Nemčije. Pred odhodom v berlinsko dopisništvo je bila zunanjepolitična komentatorka na TV Slovenija.

Božična koalicija

V petek, 1. marca 2013, je na prodajna mesta in v poštne nabiralnike naročnikov prišla deveta številka Mladine, na naslovnici pa je bila poslanka Pozitivne Slovenije Alenka Bratušek, ki sedi sredi velike dvorane državnega zbora in podpisuje prisego ob podelitvi mandata za sestavo nove vlade. Naslov, ki je s sliko sestavljal naslovnico, se je glasil »Popravni izpit«. To je bil teden, ko so takratne parlamentarne stranke, brez SDS in NSi, izglasovale nezaupnico vladi Janeza Janše in mandat za sestavo vlade podelile Bratuškovi. Z naslednjimi besedami se je začel uvod v temo, ki je opisovala padec druge Janševe vlade: »Na eni strani so protesti proti politični eliti, ki upravičeno zahtevajo nove predčasne volitve, saj je politika izgubila zaupanje javnosti. Na drugi strani je trpek rezultat trmoglave neoliberalne ekonomske politike Janeza Janše: letos bo po napovedi Evropske komisije slovenski BDP upadel še za dve odstotni točki. Slabše napovedi za rast imata letos le Grčija in Ciper, državi, ki sta morali zaprositi za zunanjo finančno pomoč.« Če bi gospodarsko krizo v tem besedilu zamenjali z bojem proti epidemiji, Grčijo in Ciper pa s Češko in Belgijo, ki imata v tem trenutku edini slabšo epidemiološko sliko od Slovenije, bi lahko to besedilo mirno objavili tudi danes.

»Represivni pristop sproža predvsem odpor do spoštovanja ukrepov«

Mario Fafangel je predstojnik Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in s tem glavni epidemiolog za nalezljive bolezni v državi. Nasledil je Majo Sočan, ki jo je odnesel pogrom nad epidemiologi ob spomladanskem valu epidemije in menjavi vlade. Fafangel je tiste vrste strokovnjak, ki bi v normalni državi vsak dan komuniciral z javnostjo, razlagal svoje dileme in pojasnjeval smiselnost posameznih ukrepov. V zadnjih mesecih smo ugotavljali, da je vladna komunikacijska strategija preveč zaznamovana z vojaško retoriko in oštevanjem neposlušnih državljanov, on pa je njeno popolno nasprotje in utelešenje tega, na kar pri komunikaciji prisegajo epidemiologi – karizme, odkritosti in sočutja.

Janša – novi evropski avtokrat

Poljska in Madžarska sta v ponedeljek onemogočili sprejem evropske uredbe o finančnih virih, povezanih s sredstvi za obnovo Evrope, ki jo je prizadela epidemija, kar je bilo pričakovano. Gre za politično izsiljevanje. Ti dve državi sta namreč že med pogajanji o evropskem proračunu nasprotovali kakršnemukoli pogojevanju prejemanja evropskih sredstev. Že takrat sta, priključila pa sta se jima tudi Janez Janša in Slovenija, trdili, da se termin »spoštovanje pravne države« lahko zlorabi. Imata prav, vendar ta termin zlorabljata ravno ti državi, ki sta že tri leta v postopkih zaradi kršitve vrednot Evropske unije, kot jih določata Pogodba o Evropski uniji in njen 7. člen.

Načrt za okrevanje po slovensko

So države z zamislimi in države, ki vedo, kaj storiti. In so države, ki nimajo pametnih zamisli. »Države, ki nimajo predstave, kaj želijo storiti, se pri takšnih razvojnih načrtih navadno odločijo, da bodo zgradile še kakšno cesto ali avtocesto …« povzema reformne predloge nekaterih držav članic EU Marco Lopriore. Lopriore je v Evropskem inštitutu za javno upravo (EIPA) v Maastrichtu strokovnjak za tako imenovano kohezijo, torej za porabo sredstev EU. Po državah zbira zamisli in primerja predloge. V zadnjem času pozorno spremlja razvojne projekte, ki jih članice EU predlagajo za izhod iz koronske krize.

Zloraba domoljubja

Kot kaže danes, pomeni cepivo, ki nastaja v nemško-ameriškem partnerstvu družb Pfizer in Biontech, luč na koncu predora, v katerega je svet potisnila epidemija. Poleg dvomov in navdušenja po razkritju, da je cepivo obetavno, so skoraj vsi svetovni mediji, tudi slovenski, poudarili, da sta bila pri razvoju glavna znanstvenika Özlem Türeci in Uğur Şahin, nemška zakonca turškega rodu. Şahin se je rodil v turškem mestu Iskenderun, pri štirih letih pa se je skupaj z družino preselil v bližino Kölna, kjer je delal njegov oče. Ženini starši prihajajo iz Istanbula, Özlem Türeci pa je moža spoznala med študijem. Tudi njen oče je bil zdravnik. Kot je dejala v enem izmed intervjujev, je imel ordinacijo kar doma. »Ko smo bili otroci, smo se igrali med pacienti, v našem domu ni bilo stroge ločitve med delom in zasebnim življenjem.« Zakonca sta v otroštvu hodila v javno šolo in postala del skupnosti, Özlem Türeci pa sama sebi v šali pravi »pruska Turkinja«.

Nesmiselna in najbolj smiselna življenja

Vodja strokovne svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinja Bojana Beović, je ženska izjemne energije. Poleg koordiniranja boja proti epidemiji, zdravniškega dela na Infekcijski kliniki in predavanj na Medicinski fakulteti, je našla čas še za kandidaturo za položaj predsednice Zdravniške zbornice Slovenije. Kot vse kaže, bo pri tem uspešna, saj je v prvem krogu zbrala daleč največ glasov, dvakrat več od najbližje tekmice, splošne zdravnice Tanje Petkovič, s katero se bo v drugem krogu pomerila za končno zmago. Beovićeva in njeni podporniki so očitno tako prepričani o uspehu, da so jo še pred formalnim začetkom drugega kroga na njeni strani v Wikipediji že opisali z »aktualna predsednica Zdravniške zbornice Slovenije«.

Jože Vogrinc

20. 11. 2020  |  Mladina 47  |  Javna pamet

Mahničev tvit

Že dolgo ni več dovolj, da se le zgražamo nad sporočili za javnost, kakršno je bil Mahničev tvit s fotografijami štirih svetlopoltih privlačnih mladenk in s pripisom, da je to vsa raznolikost, ki jo v EU potrebujemo. Zgražamo se, uvrščamo ga pod rubriko sovražni govor in pozivamo sodstvo in policijo, naj se v imenu demokratičnih standardov, ki so padli na nulo, končno odzoveta in posredujeta s kaznovanjem in z represijo. Iz tega, da bi bilo to zakonito in prav in v skladu z demokratičnimi standardi, žal še ne sledi, da smo kakorkoli prispevali k preprečevanju rasizma med prebivalci in prebivalkami Slovenije. Ali smo res tako nemočni in brez politične domišljije, da morajo najbolj vneti zagovorniki in zagovornice individualne svobode in pravice do drugačnosti zahtevati represijo?

Neprijetna resnica

Vse od začetka epidemije koronavirusa vlada, ministrstvo za zdravje in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) javnosti niso predstavljali natančnih podatkov o številu oskrbovancev domov za starejše, ki so umrli z okužbo s covid-19, analitični podatki o dogajanju v domovih so ostali javnosti ves čas nedostopni, čeprav so novinarji že v času prvega vala poskušali priti do njih. Prav tako predstavniki vlade niso predstavili statistik o obsegu preventivnih testiranj, s katerimi naj bi preprečevali širjenje okužb po domovih, javnost pa tudi ni imela dostopa do podatkov, koliko oskrbovancev socialnovarstvenih zavodov so sprejeli na zdravljenje v bolnišnice. Šele na podlagi teh številk bi javnost lahko ocenila, kako neučinkovita je aktualna vlada v boju zoper virus.

Neuslišana želja

Janez Janša zadnje tedne vodi nespametno zunanjo politiko do Združenih držav Amerike (ZDA). V predsedniški bitki je podpiral Donalda Trumpa, nato pa mu je na Twitterju preuranjeno čestital za zmago in s to potezo povzročil začudenje mednarodne skupnosti. Kot kažejo volilni izidi, bo prihodnji ameriški predsednik Trumpov demokratski nasprotnik Joe Biden.

Domobranski general (še) ni nedolžen

Marca 2004 je vlado prvič prevzel Janez Janša. Oktobra naslednje leto je koalicija v državnem zboru izglasovala spremembo zakona o kazenskem postopku, s katero je omogočila ponovno odprtje več kot pol stoletja starih, povojnih sodnih primerov zoper sodelavce okupatorja. Rok za vlaganje tovrstnih pritožb je potem še v istem mandatu podaljšala. Tako je bilo vrhovno sodišče prisiljeno ponovno odločati tudi o obsodbi zoper domobranskega generala Leona Rupnika, ki jo je januarja letos, več kot 70 let kasneje, razveljavilo in jo vrnilo v ponovno sojenje. Zdelo se je, da bo poveljnik domobranske vojske obveljal za nedolžnega, saj ponovljeno sojenje zoper že pokojnega obtoženca po veljavnem pravu ni mogoče. A ustavno sodišče je zdaj začasno zadržalo učinkovanje te sodbe vrhovnega sodišča.

S sprejem proti vladi

Na začetku je bila piščalka. Danes jo najpogosteje vidimo nasprejano na steno v modri ali rožnati barvi, izvirnik pa je bil izdelan iz bele živalske kosti. Značilni luknji sta se več kot 60 tisoč let obdržali v tako popolni obliki, da so jo arheologi v jami Divje babe ob odkritju opazovali z občudovanjem. Dokazano najstarejša piščal v Evropi je imela v osnovi eno nalogo: piskati, žvižgati. Zato je prav ta piščalka pred več kot pol leta, ko je hkrati s pandemijo po nas udarila tretja vlada Janeza Janše in se čez noč lotila spornih milijonskih poslov, kadrovskega cunamija in razgrajevanja demokracije na vseh ravneh, postala eden od prvih znakov protestniškega gibanja, ki se je z balkonov preselilo na kolesa in nato na noge, zdaj pa se je zaradi zaostrenih zdravstvenih razmer znova vrnilo predvsem h gverilskim uličnim intervencijam. Starodavna piščalka je torej postala simbol slovenskih žvižgačev, vizualna ulična podpora razkritjem žvižgača Ivana Galeta in simbol Piščalke, strani na Facebooku, ki javnost obvešča o kraju protestov in vzrokih zanje. Postala pa je tudi grafitarska šablona in tako zdaj odtisi piščalk različnih barv z zidov v Ljubljani in drugih mestih po Sloveniji ljudi vabijo k nadaljnji aktivaciji med protesti in seveda k – žvižganju.

»Najprej jamr, potem upor«

»Zlomi« so hitro rastoč pojav, ki ga slovensko govoreči uporabniki lahko spremljajo na spletnem družabnem omrežju Instagram. Poplava profilov, v imenu katerih je beseda ’zlom’, se je pred poldrugim letom začela s Srcozlomom, »podporno skupino za zlomljena srca«, ki nam z vsakodnevnim objavljanjem tragikomičnih odlomkov iz pogovorov med nesrečno zaljubljenimi in posnetkov zaslona s pogovori med prijatelji, ki si jamrajo, se samopomilujejo in med seboj tolažijo, ponuja slikovit vpogled v ljubezenske težave milenijcev. Format spletne platforme, sestavljene iz odlomkov iz zasebnega dopisovanja, ki jo sooblikujejo anonimni uporabniki, se je izkazal za izjemno posrečenega, zato so na Instagramu začeli vznikati še številni drugi profili, ki so posnemali ta koncept. Med njimi sta najbolj znana Delozlom in Domozlom: prvi se osredotoča na razkrivanje krivičnih razmer na trgu dela, drugi poudarja stanovanjsko problematiko oziroma nepravilnosti na podnajemniškem trgu. »Sveti trojici zlomov« je nato sledila mala vojska bolj ali manj opaznih posnemovalcev, ki se osredotočajo na različna nišna področja, od družbenokritičnih do izključno humornih. Rdeča nit sporočil številnih »zlomov« je, da so skoraj vse tegobe mladih posledica sedanjih razmer in sistemske nepravičnosti, nekateri »zlomi« pa se skušajo tej nepravičnosti postaviti po robu tudi onkraj Instagrama.

Študentsko delo

Od študenta se je nekoč pričakovalo, da študira, danes se pogosto izkaže, da se mora znati tudi preživljati. Da so državne štipendije prenizke in da v študentskih domovih primanjkuje postelj, cene najemniških stanovanj pa so že presegle vse razumne meje, se opozarja iz leta v leto. Zdaj je veliko študentov z zapiranjem domov ostalo še brez nastanitve, med epidemijo pa se jim je podrla še zadnja hišica iz kart – ostali so brez študentskega dela. Kaj sploh preostane najbolj socialno ogroženim študentom?

Puč

Leta 2012, tik pred predsedniškimi volitvami, so ameriški desničarski mediji in desničarska blogosfera, kot je tedaj pisal Joshua Holland (AlterNet), forsirali »alternativno resničnost« – trdili so, da uradne ankete sistematično lažejo, da v »pravih« anketah v resnici premočno vodi republikanski kandidat Mitt Romney, ne pa Barack Obama, da neodvisni volivci množično podpirajo Romneyja in da Obamo, za katerega navijajo osrednji mediji, čaka hud, boleč poraz.