Danes je nov dan
-
29. 10. 2020 | Družba
Za revolucijo ne bo aplikacije
Letošnji beloruski prejemniki nagrade za svobodo misli so policistom z obrazov odstranjevali maske. V času, ko so se morali brez orožja zoperstaviti strahovladcu in je bilo vsem jasno, kje je prava stran zgodovine, je država policiji zagotavljala tisto, česar civilistom nikoli noče – anonimnost. Več
-
28. 10. 2020 | Družba
Zadnje javnomnenjske raziskave kažejo izrazit padec zaupanja v vlado in posamezne člane trenutne koalicije. Poleg številnih sumov korupcije in brezglavega kadrovanja k temu zagotovo prispeva tudi povsem neustrezen način komuniciranja. Več
-
27. 10. 2020 | Družba
Demenca je ena izmed bolj razširjenih bolezni med starostniki. Navadno prizadane starejše od 65 let (čeprav tudi mlajši niso izjema), z vse hitrejšim podaljševanjem življenjske dobe pa je jasno, da bo za to boleznijo obolevalo vedno več ljudi. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije bo leta 2050 z demenco živelo več kot 100 milijonov svetovnega prebivalstva. Več
-
26. 10. 2020 | Družba
Zaželeni bogataši in nezaželeni reveži
Globalna zdravstvena kriza, ki jo je povzročil covid-19, je dodobra premešala naš vsakdan. Zaradi ad hoc zapiranja državnih mej v imenu varovanja zdravja se je tudi število ljudi, ki potuje, zmanjšalo. Tajska, ena popularnejših turističnih destinacij, je po skoraj sedmih mesecih šele pred dnevi sprejela prve turiste. Več
-
24. 10. 2020 | Družba
Protesti v Nigeriji, ki so se začeli s pozivom za ukinitev nasilne policijske enote SARS, se po njeni razpustitvi (ki se je v 4 letih zgodila že 4-krat) nadaljujejo. Nigerijska mladina, odrasla v državi, prepredeni s korupcijo in nekompetentno oblastjo, si želi drugačno prihodnost. Protestniki zahtevajo policijsko reformo ter širše in trajnejše strukturne spremembe. Več
-
22. 10. 2020 | Družba
Tvoje pice niso spekli pri Goldman Sachsu
Wolt, dostavljalec hrane, je po podatkih FT trenutno drugo najhitreje rastoče podjetje v EU s skoraj 500 % skupno letno stopnjo rasti. Ne čudi torej, da so na zmagovalnega konja svoje upe položili tudi mnogi investitorji in da je podjetje v zgolj dveh letih prejelo kar 230 mio eurov investicijskega denarja. Več
-
21. 10. 2020 | Družba
Demokratično izvoljeni socializem
Ko se je lanskega novembra v Boliviji zgodil državni udar, v katerem je moral iz države pobegniti socialistični predsednik Evo Morales, so mnogi liberalci po svetu kimali z glavo. Kljub temu, da dokazov za ameriško zrežirane obtožbe o neavtentičnih volitvah ni bilo, se je ponovno izkazalo, da sta Zahodu in njegovi medijski mašineriji bližje versko blazna skrajna desnica kot pa avtentično socialistično gibanje. Več
-
20. 10. 2020 | Družba
Pa smo jo našli – osebo, ki v Sloveniji ogroža svobodo medijev! Po petkovem prerivanju med Zlatkom in snemalcem Nove24 je desni politični vrh hitro obsodil raperja in stopili v bran medijem. Zlatkovo obnašanje (brez maske) je seveda vredno obsojanja, a višek cinizma je, da se oglašajo prav tisti, ki so molčali, ko je dan prej Janša STA označil za "nacionalno sramoto" in ad hominem napadel Dnevnikovo novinarko. Trenutna vlada, predvsem pa njen predsednik, je tista, ki zdaj že na dnevni bazi blati novinarje in se z vsemi sredstvi trudi zmanjšati medijsko avtonomijo. Več
-
19. 10. 2020 | Družba
Beseda "Zoomers" se nanaša na generacijo Z; rojene pribl. med letoma 1996 in 2013. Nastala je kot odgovor na ime "Baby Boomers" in se nanj referira tako z rimo kot v vsebinskem kontrastu. Boomerji so za zoomerje tarča posmeha: razne karen, cringy fotri s svojimi šalami, starši in stari starši na Facebooku ter nosilci družbene in politične moči, ki ogovarjajo miške male ali se repenčijo na Twitterju. In seveda prfoksi, ki vsled epidemiološke situacije predavajo na Zoomu, v naročje pa jim skačejo otroci ali mačke. Več
-
17. 10. 2020 | Družba
Mineva 10 let od vzpostavitve protestniškega kampa Gdeim Izik, ki so ga Zahodnosaharci postavili v bližini El Aaiúna, da bi opozorili na desetletja trajajočo diskriminacijo in zlorabe, ki jih doživljajo pod maroško okupacijo. Miren protest 20.000 ljudi, med njimi je bila večina večina žensk, otrok in ostarelih, je naletel na brutalen odpor. Represivne sile so kamp napadle, podrle, ubile 19 in aretirale vsaj 2000 protestnikov – mnogi danes preživljajo doživljenske zaporne kazni. Več
-
15. 10. 2020 | Družba
Ne le, da se spopadamo s težavami, ki jih med otroki povzroča prekomerna raba pametnih telefonov, s pretiranim deljenjem na spletu pa jim lahko škodujejo tudi starši. Več
-
14. 10. 2020 | Družba
V zadnjih mesecih se je predvsem zaradi omejitvenih ukrepov nakupovanje preselilo na splet. V maju je spletna potrošnja zrasla za kar 36 %. Ni skrivnost, da je prvi med spletnimi trgovci, Amazon, od marca naprej beležil rekordne prihodke in zaposlil 200 000 novih delavcev. Več
-
13. 10. 2020 | Družba
Vrag je že dolgo nazaj odnesel covid-19 šalo, s povprečno 400 dnevnimi okužbami bi bolj kot #ostanizdrav spet potrebovali #ostanidoma, čeprav se to trenutno zdi praktično nepredstavljivo. Žal še vedno živimo v svetu, kjer ima denar prednost pred ljudmi. Več
-
12. 10. 2020 | Družba
Zlati neonacisti in neofašisti
Atensko sodišče je odločilo, da je neonacistična stranka Zlata zora hkrati tudi kriminalna združba, ki je načrtno ustrahovala in preganjala ljudi na podlagi njihovega političnega in verskega prepričanja ali barve kože. Vidnim članom stranke, ki so v preteklih letih pod pretvezo svobode govora razpihovali sovraštvo, grozi dolga zaporna kazen, sodišče pa bo odločitev predvidoma sporočilo v naslednjem tednu. Več
-
10. 10. 2020 | Družba
Facebook je prepovedal vse vsebine povezane s skrajno desno teorijo zarote QAnon, to pa označil za "militarizirano družbeno gibanje". Potezi je v roku parih ur sledil še izbris obilice skupin z več stotisoč sledilci. Več
-
8. 10. 2020 | Družba
Poleg strmenja in vprašanj tipa "Vau, a so to tvoji naravni lasje?", so temnopolti s skodranimi lasmi deležni še institucionalne diskriminacije. Povezovanje strukture las s profesionalnostjo, urejenostjo, lepoto ali sposobnostjo izhaja iz časa trgovanja s sužnji in kolonializma. Struktura las je bila zadnji faktor, ki je v času suženjstva določal vrednost posameznika: ali bo delal v hiši ali na polju. Lestvica las, ki jo je v začetku 20. stoletja razvil Eugen Fischer, oče evgenike, je za določanje "čistosti rase" uporabljala barvo in strukturo las. Več
-
7. 10. 2020 | Družba
Privatni interesi namesto mednarodnih odnosov
V azerbajdžansko-armenski vojni se uporabljajo srbske rakete. Azerbajdžanci so po julijskih razkritjih zdaj objavili še svež slikovni dokaz, BIRN pa se je dokopal do papirjev, ki dokazujejo, da so Srbi v zadnjih treh letih v Armenijo izvozili kar 19 pošiljk orožja. Nazadnje le par dni pred začetkom tokratnih spopadov. Več
-
6. 10. 2020 | Družba
Netflixov dokumentarec The Social Dilemma je s svojim nazornim prikazom drobovja družbenih omrežij razsvetlil marsikoga. S prikazom psiholoških in družbeno-političnih posledic odvisnosti od telefona, ki naj bi pripeljale do apokalipse ali vsaj državljanskih vojn, nam sporoča, da odvisnost, ki jo vsi čutimo, a težje priznamo, mogoče le ni tako nedolžna, kot se zdi. Več
-
5. 10. 2020 | Družba
Precepljenosti ne bodo rešili prenatrpani zasebni vrtci
"Cepljenje je preventivni ukrep, ki na letni ravni prepreči milijone smrti. In cepljenje ščiti tiste, ki zaradi zdravstvenih razlogov ne morejo biti cepljeni, z dvigom splošne ravni precepljenosti pa varuje družbo v celoti," je poslanec Levice komentiral torkovo sprejetje novele zakona o nalezljivih boleznih, ki necepljenim otrokom omejuje vstop v javne vrtce. Več
-
3. 10. 2020 | Družba
Samo da je šov, tudi če je šitšov!
Mediji se zgražajo nad "najslabšo predsedniško debato v ameriški zgodovini": nad Trumpovim skakanjem v besedo, nizkimi udarci in obsodbo boja za belo prevlado, ki je zvenela bolj kot njegova pohvala. Zgražajo se nad Wallaceovim moderiranjem ter nad Bidenovim mencanjem in slabimi živci. Nekdanji podpredsednik je predsedniku zabrusil, da je klovn in da naj že utihne. Več
-
1. 10. 2020 | Družba
Modni gigant H&M, ki je tudi lastnik znamk COS, Weekday, Monki in drugih, nam v oglaševalskih kampanjah ponosno sporoča, da je njihov produkcijski sistem krožen, da bodo do leta 2030 začeli materiale pridobivati trajnostno, da bodo v istem času ogljično nevtralni (pozitivni do l. 2040) in da stremijo k zagotavljanju dostojnega plačila za delavce. Več
-
30. 9. 2020 | Družba
Kaj bo z ameriško demokracijo?
Ob približevanju predsedniških volitev v ZDA lahko zaskrbljeno spremljamo vedno očitnejše namige Donalda Trumpa, da v primeru poraza ne namerava mirno predati oblasti. Trump s teorijami zarote o volilnih prevarah že vrsto let pripravlja teren za izpodbijanje legitimnosti volitev, trenutno pa je najbolj glasen v prepričanju, da mu bodo demokrati zmago ukradli z goljufijami pri glasovanju po pošti. Več
-
29. 9. 2020 | Družba
Lahko zadušiš aktivista, ne moreš pa zadušiti aktivizma!
Znano je, da je delo okoljskih aktivistov preganjano in zaradi tega mnogokrat nevarno. V lanskem letu je bilo ubitih kar 212 okoljskih aktivistov, največ v Južni Ameriki in Aziji. 40 % vseh žrtev so domorodni prebivalci, ki predstavljajo le 5 % svetovne populacije, a jih vplivi okoljske krize najbolj prizadanejo. Na Filipinih, ki so za okoljske aktiviste najbolj smrtonosni, je tovrstni aktivizem kriminaliziran. Na drugi strani skušajo v Kanadi v odločitve, ki so povezane s posegi v okolje in ohranjanjem narave, vključiti tudi domorodne prebivalce – čeprav jih hkrati označujejo za grožnjo nacionalni varnosti. Več
-
28. 9. 2020 | Družba
Živel trg prosti, dividend nikoli zadosti!
Vlada je sporočila, da bo s koncem meseca prenehala regulirati cene pogonskih goriv izven avtocestnega križa. V imenu prostega trga, skladno z mantro o ponudbi in povpraševanju, bodo lahko sedaj podjetja, ki ponujajo gorivo, tudi prosto določala cene. Zagovorniki liberalizacije cen lajnasto ponavljajo, da bodo na trg vstopili tuji ponudniki, ki jih do sedaj ni bilo. Več
-
26. 9. 2020 | Družba
Obrazne maske so postale stalnica. Namesto razpravljanja o njihovi koristnosti in iskanja razlogov za povečanje nezaupanja v znanost pa raje poglejmo še njihovo drugo funkcijo. Več
-
24. 9. 2020 | Družba
Čeprav se najbolj pogosto navaja podatek, da letalska industrija predstavlja približno 2 % svetovnih emisij CO2, so najnovejše analize pokazale, da je vpliv večji, okoli 3,5 % emisij CO2. Navkljub temu, da so nedavne omejitve letalskega prometa sprožile val optimizma, ne moremo pričakovati, da bo število letov dolgo ostalo tako nizko. Več
-
23. 9. 2020 | Družba
Pretekli teden je minilo 60. let od državnega udara v DR Kongo, ki se je končal z usmrtitvijo Patrica Lumumbe, prvega demokratično izbranega voditelja po osamosvojitvi od Belgije le mesece poprej. Več
-
22. 9. 2020 | Družba
V luči tega, da dosegamo nove Covid rekorde, in beremo o (pre)zasedenih bolnišnicah, je čas, da potegnemo črto pod vladnimi zdravstvenimi ukrepi. Več
-
21. 9. 2020 | Družba
Botanični vrt Univerze v Ljubljani se ta mesec v medijih pojavlja že drugič. Če je šlo najprej za zaskrbljujoče novice o ogrožanju zbirke sredozemskih rastlin zaradi rušenja rastlinjaka, v katerem so prezimovale, je bilo ta teden izpostavljeno sodelovanje v simpatični akciji v okviru Evropskega tedna mobilnosti. Gre za ozelenitev nadstrešnic treh avtobusnih postaj. Po majski akciji Pokosili bomo, ko se bodo čebele najedle se tako MOL spet loteva čebelam, še bolj pa kameram prijaznega projekta. Več
-
19. 9. 2020 | Družba
Nad korono z delom od doma – če si ga lahko privoščiš
London: več kot desetkrat gosteje poseljen od drugih regij in še do sredine aprila z najvišjo stopnjo Covid-19 smrti v Angliji. Danes obvladuje bolezen bolje kot številni drugi kraji z ostrejšimi ukrepi. Razlog za to morda tiči v (ne)aktivnosti Londončanov, ki še vedno upoštevajo pomladni lockdown in delajo od doma – ker lahko. Več
