Danes je nov dan
-
29. 11. 2019 | Družba
Da smo sredi podnebne krize, ni nič novega. V začetku novembra je 11 000 znanstvenikov opozorilo, da bodo klimatske spremembe povzročile nepredstavljivo trpljenje, pred nekaj dnevi pa je celo Jeremy Clarkson priznal, da globalno segrevanje obstaja. No, in včeraj je Evropski parlament sprejel resolucijo o razglasitvi podnebnih in okoljskih izrednih razmer. Razglasitev krize je simbolična in bo povzročila spremembe le, če bo vodila k takojšnjim in odločnim ukrepom! Več
-
29. 11. 2019 | Družba
Ne le v ZDA, tudi pri nas upada število brezposelnih oseb. In ne le v ZDA, tudi pri nas se politika trka po prsih s tem dejstvom. ZDA so dosegle najnižo točko brezposelnosti v zadnjih 70 letih, mi pa smo se vrnili v čas tik pred krizo, torej dobrih deset let v preteklost, in se bližamo najnižji stopnji brezposelnosti v kratki zgodovini države, tj. 4,1 %. Več
-
28. 11. 2019 | Družba
V redki pozitivni potezi je ameriški predsednik Trump v zakon podpisal akt proti mučenju živali, ki se lahko kaznuje z do sedmimi leti zapora. Nova zakonodaja ne bo vplivala na klavce, lovce in ribarje. Več
-
27. 11. 2019 | Družba
Kaj se dogaja z javnimi naročili?
V Sloveniji se v postopkih javnih naročil porabi okoli 5 milijard evrov, torej približno polovica državnega proračuna. S sistemom javnega naročanja bi morala država zagotoviti gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev, žal pa so pri nas ti posli pogosto leglo nepravilnosti in korupcije. Več
-
26. 11. 2019 | Družba
Včeraj smo obeležili Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Gre za problem, ki se pojavlja v vseh kulturah in družbenih slojih – več kot tretjina prebivalk sveta je s strani moškega doživela fizično, spolno, psihološko ali ekonomsko nasilje. Več
-
25. 11. 2019 | Družba
V soboto so na Šrilanki izvedli predsedniške volitve, na katerih je nastopilo kar 35 kandidatov. Predsedniški stol je pričakovano osvojil “Terminator” Gotabaya iz politične dinastije Rajapaksa, ki zadnja desetletja vodi državo. Več
-
22. 11. 2019 | Družba
Po ponovni zmagi Eva Moralesa na oktobrskih volitvah so v Boliviji izbruhnili protesti. Morales je glas ulice uslišal in kljub neutemeljenosti obtožb o volilni prevari napovedal nove volitve. Vendar z ameriškimi sredstvi podprti opoziciji to ni bilo dovolj, zato je vojska zahtevala njegov takojšen odstop. Več
-
21. 11. 2019 | Družba
V času vseprisotnega strahu pred avtomatizacijo in izgubo delovnih mest se Rimokatoliška cerkev sooča z obratnim problemom – primanjkuje ji duhovnikov, še posebej v odročnih krajih kot so na primer tihooceanski otoki in Amazonija. Mnogi vidijo rešitev v ukinitvi celibata, medtem ko ideja ženske duhovnice še vedno ostaja izven debate. Več
-
20. 11. 2019 | Družba
Legendarni heker, ki se na spletu podpisuje z vzdevkom Phineas Fisher, je včeraj objavil več kot 2 terabajta podatkov, ki jih je pridobil z vdorom v banko Cayman National Bank and Trust s sedežem na otoku Man. Fisher obljublja, da bo v nekaj dneh poskrbel tudi za to, da bo po podatkih možno iskati. Novinarji si torej lahko obetajo iskanje po več kot 600 000 mejlih, ki so si jih bankirji izmenjevali z bogatimi klienti s skrivnostnimi aktivnostmi in vprašljivimi nameni. Pripravite kokice! Več
-
19. 11. 2019 | Družba
Zbogom in hvala za vse žuželke
Masovno izumiranje insektov bi nas moralo skrbeti. Od 70-ih let do danes naj bi izumrla že polovica vseh žuželk, 40 % od milijona še živečih vrst pa izumrtje še grozi. Več
-
18. 11. 2019 | Družba
Da Slovenski knjižni sejem v ospredje prej kot knjigo postavlja trg, že nekaj časa opozarja pesnica in urednica Anja Golob. Ko je izpostavila problem oderuških cen najema stojnic, so po njej začele padati pokroviteljske in šovinistične opazke. Ja, tudi knjižno srenjo prežema isto sranje kot preostanek družbe. Več
-
14. 11. 2019 | Družba
Sovražne in prijateljske prizemljitve
Prejšnji teden smo izvedeli, da vojaški aparat ZDA ne zbira le tega, kar počnemo na internetu, ampak tudi stvari, ki jih počnemo v mes(e)nem življenju. Globalni biometrični "dragnet" vsebuje podatke o zenicah, prstnih odtisih in DNK milijonov ljudi. Vojaki pravijo, da tako lažje fokusirajo svoja smrtonosna dejanja ("allows us to focus our lethality"), hkrati pa svarijo, da naj podjetniki ne sodelujejo s Kitajsko, rekoč, da ta prodaja smrtonosne "avtonomne" drone. Več
-
14. 11. 2019 | Družba
Ta teden je Zvezni preiskovalni urad (FBI) objavil poročilo, ki kaže, da so v ZDA v porastu nasilni zločini iz sovraštva. Urad hkrati opozarja, da je dejansko število zločinov iz sovraštva verjetno višje, kot nakazujejo podatki v poročilu – približno polovica žrtev takšnih zločinov se ne obrne na policijo. Več
-
13. 11. 2019 | Družba
Še dobro leto nazaj se je poljski predsednik Andrzej Duda udeležil pohoda v znamenju neodvisnosti države po prvi svetovni vojni. Dogodek je obiskalo okoli dvesto tisoč ljudi, takratna varšavska županja ga je poskusila celo preprečiti, na koncu pa so politiki korakali v isti koloni s skrajno desničarskimi skupinami. Več
-
12. 11. 2019 | Družba
Socialni demokrati: Pa brez zamere!
SD naj bi se s kongresom pomaknila "v levo in zeleno": poleg anti-fašističnega v frišno zavit PR celofan izpostavljajo tudi okoljski boj. Več
-
9. 11. 2019 | Družba
Italija bo prva na svetu v učni načrt kot obvezna predmeta uvedla trajnostni razvoj in podnebne spremembe. Državne šole bodo agendo OZN za trajnostni razvoj 2030 v pouk začele vključevati septembra, posredno pa bo zajeta v vseh predmetih. Grimsova ekoteroristična nočna mora se tako uresničuje, Salvinijeva pa tudi. Progresivni minister za šolstvo in Salvinijev antipod Fioramonti je prav tako pobudnik obdavčenja sladkorja ter letalskih poletov. Več
-
7. 11. 2019 | Družba
Podobno, kot se je pred skoraj 100 leti zdelo neverjetno, da podjetje Ford Motors uvaja 40-urni tedenski delovnik, se tudi danes marsikomu zdi rahlo predrzno, da bi delali 6 ur na dan ali pa imeli proste petke. Večina pilotnih projektov nakazuje, da krajši delovni čas vsaj sprva opazno vpliva na dvig zadovoljstva in produktivnost zaposlenih, podjetja pa prihranijo pri obratovalnih stroških. Krajši delovnik predstavlja tudi možnost za odpiranje novih delovnih mest, 4-dnevni delovni teden pa bi drastično zmanjšal okoljske obremenitve. Raziskave kažejo tudi, da 25 % zmanjšan obseg dela predstavlja približno enak odstotek zmanjšanja ogljikovih izpustov in je tako logično ena izmed osrednjih zahtev okoljskega aktivizma. Več
-
7. 11. 2019 | Družba
Dobre razmere na trgu dela - slabi pogoji za delo?
Razmere na trgu dela naj bi nas navdale z optimizmom. Ministrstvo za delo se v sporočilih za javnost hvali o nizkem številu brezposelnih oseb. Tudi Statistični urad poroča o najvišji stopnji zaposlenosti v naši novejši zgodovini. Vendar pozitivni statistični indikatorji razkrivajo zgolj eno plat zgodbe. Visoka zaposlenost namreč ne pove veliko o dejanskih pogojih dela. Več
-
6. 11. 2019 | Družba
Kupi avto, telefon, hišno pomočnico ...
Nedavna BBC-jeva preiskava pod krinko je razkrila, da se trgovina s sužnji v Kuvajtu dogaja kar na Instagramu in aplikaciji 4Sale, lokalni različici naše Bolhe. Več
-
5. 11. 2019 | Družba
O spletnih filtrih in njihovi učinkovitosti se v medijih govori že kar nekaj časa. V Sloveniji smo leta 2012 poskusili blokirati spletne stavnice, kar se na dolgi rok ni izšlo po načrtih. V Veliki Britaniji naj bi letos omejili dostop do pornografije, kar se po letih zamude, odlogov, tehničnih problemov in skrbi za zasebnost na koncu sploh ne bo zgodilo. Več
-
1. 11. 2019 | Družba
Skrbstveno delo je pogosto neplačano in nevidno delo. Ženske ga opravljajo od dva do desetkrat več kot moški; slednji tako lahko delajo bistveno več dela, ki "šteje" – je vidno in cenjeno. Več
-
31. 10. 2019 | Družba
Švedska akademija je nedavno razglasila letošnje Nobelove nagrajence. Največ prahu je dvignil prejemnik nagrade za književnost Peter Handke. Avstrijski pisatelj slovenskega rodu je znan kot Miloševićev podpornik, nekateri pa so ga označili celo za zagovornika genocida. Več
-
30. 10. 2019 | Družba
V Čilu že več tednov potekajo protesti proti naraščujoči neenakosti, mednarodna skupnost pa kljub vladnemu nasilju še s prstom ne migne. Tudi številne smrtne žrtve ne prepričajo EU, da bi obsodila nasilje in pozvala k umiritvi razmer. Več
-
29. 10. 2019 | Družba
Balkan se bo pač obrnil proti Ankari, Moskvi in Pekingu
Francija in Nizozemska sta pretekli teden na glasovanju o postopkih razširitve EU dali rdečo luč Albaniji in Severni Makedoniji, kljub temu, da sta obe državi izpolnili pogoje za začetek pristopnih pogajanj. Macron pravi, da mora Unija najprej poskrbeti za lastno notranjo reformo – moderen centrist v stilu klovna Donalda z manj populističnimi besedami sporoča: "Europe first!" Več
-
28. 10. 2019 | Družba
Kako pljuniti zunanjega ministra?
Letošnji prejemnik Ježkove nagrade je vsestranski umetnik Marko Brecelj. Ker je v dolgih letih ustvarjanja – tako kot kameleon – zamenjal številne vloge povezane s kulturo, ga je nemogoče opisati. Na prejete nagrade se požvižga, zato je to le še eno v vrsti nepomembnih priznanj. Več
-
26. 10. 2019 | Družba
Ne glede na to, da so med seboj oddaljeni več tisoč kilometrov, lahko med protesti širom sveta najdemo mnoge skupne točke. Trenutno ljudje na ulicah Libanona, Čila, Španije, Hong Konga in drugod glasno opozarjajo na krivice in zahtevajo spremembe. Več
-
24. 10. 2019 | Družba
Nedavno odmeven primer izkoriščanja in mučenja živali v nemškem laboratoriju za namene testiranja je v solze spravil marsikaterega posameznika. Zasluženo, saj na žalost mnogi še vedno podpirajo znamke, ki testirajo na živalih. Več
-
23. 10. 2019 | Družba
Področje napotitev delavcev po državah članicah EU je v porastu. V preteklih letih je ustvarilo poslovne modele, ki se napajajo z izkoriščanjem delavcev ter njihovim nepoznavanjem sistemov socialne varnosti in zaščite v državah, kamor so bili napoteni na delo. Izjema niso niti nekateri naši delodajalci, med najbolj odmevnimi kršitelji pa je več primerov slovenskih podjetij. Več
-
21. 10. 2019 | Družba
Po volitvah leta 2016 je obveljala interpretacija, da je Trump zmagal, ker mu je uspelo nagovoriti revne bele volilce, ki jih je Washington pozabil. Tiste volilce, ki jih je neolibralizem pustil na cedilu, politika pa jim ni ponudila alternative. Več
-
21. 10. 2019 | Družba
V začetku meseca je Coca-Cola predstavila "revolucionarno" tehnološko inovacijo, in sicer plastenko, narejeno iz plastike, ki so jo pobrali iz oceanov in reciklirali. Mnogi novo plastenko pozdravljajo, češ da gre za pozitiven ekološki premik, podjetje samo pa pravi, da je (doslej le prototipen) izdelek pomemben korak na poti proti zero-waste politiki. Zaenkrat so izdelali 300 plastenk, v njih pa je približno 25 % plastike, ki prihaja z mediteranskih plaž. Več
