Danes je nov dan
-
13. 6. 2020 | Družba
Sistemski rasizem in policijsko nasilje imamo tudi v regiji. Že tako težaven položaj beguncev je v času pandemije postal še neznosnejši. K sreči je policijsko in drugo nasilje, ki se izvaja na Balkanu, končno prišlo tudi pred Evropsko sodišče za človekove pravice. Medtem pa na Hrvaškem, razen kršitev človekovih pravic in policijske brutalnosti, v imenu ministrstva za zunanje zadeve krčijo še gozdove, ki so bili zgodovinsko zatočišče pred nasiljem in prostor odpora. Več
-
11. 6. 2020 | Družba
Onesnažen zrak, ki letno ubije kar 7 milijonov ljudi, slabša možnost okrevanja obolelih za Covid-19. A med epidemijo se je kakovost zraka globalno izboljšala, mesta, ki se običajno dušijo v smogu, pa beležijo znatne padce odstotka trdih delcev. Več
-
10. 6. 2020 | Družba
Sistemski rasizem in beli privilegij nista relevantna le v ZDA. Po protestih, ki so se odvili v različnih britanskih mestih, in opozarjanju, da "Združeno kraljestvo ni nedolžno", vladno zanikanje kakršnih koli težav sproža burne odzive. Več
-
9. 6. 2020 | Družba
Medtem ko v ZDA množice protestirajo proti rasizmu in policijskemu nasilju, tamkajšnje ulice "varujejo" do zob oboroženi policisti, ki s svojo opremo bolj spominjajo na vojake. To je posledica t. i. programa 1033, s katerim ameriško Ministrstvo za obrambo lokalnim policijskim postajam brezplačno deli odvečno vojaško opremo. Več
-
9. 6. 2020 | Družba
Abecedarij svobode govora: šola
Politična korektnost ne more sobivati s kritično mislijo. Iz literanih besedil izginjajo besede, kot so zamorec, peder in cigan, a bolje bi bilo, če bi poimenovanja ostala, že osnovnošolce pa bi naučili kritično brati ter jim pojasnili kulturnozgodovinske kontekste. Več
-
6. 6. 2020 | Družba
Medtem ko je Twitter prvič označil nekatere Trumpove tvite kot potencialno zavajajoče, Facebook z istimi vsebinami ni naredil nič. Zaradi tega je bilo podjetje deležno številnih kritik – ne le s strani javnosti, ampak tudi zaposlenih. Zuckerberg očitke zavrača in pravi, da ne bo sodnik Trumpovih objav, četudi bi enake besede drugih uporabnikov kršile Facebookova pravila uporabe. Drugačni standardi svobode govora za "navadne" uporabnike in plačljive politične objave so problematični in razkrivajo, kakšen vpliv ima Facebookova interna politika na prihajajoče volitve. Več
-
4. 6. 2020 | Družba
Dnevnik je poročal, da je vlada pri imenovanju Petriča v Beneško komisijo spet prekosila samo sebe. Svojega kandidata jim je uspelo imenovati kljub temu, da je rok za prijave že potekel. Petrič je pojasnil, da na prvi razpis ni bil "pozoren", na drugega – ki je bil brez pojasnila ponovljen – pa se je prijavil, ker so ga na to "opozorili prijatelji". Več
-
3. 6. 2020 | Družba
Izgredi, ki v ZDA divjajo vse od policijskega umora Georga Floyda v začetku prejšnjega tedna, so dosegli že 75 mest, v skoraj polovici so župani uvedli policijske ure. Nazadnje je bila policijska ura v toliko mestih razpisana leta 1968, po protestih, ki so sledili umoru Martina Lutherja Kinga mlajšega. Več
-
2. 6. 2020 | Družba
Pred dvema tednoma so mestni svetniki Mestne občine Maribor (MOM) na predlog župana Saše Arsenoviča s seje mestnega sveta odstranili enega izmed svojih kolegov, Matica Matjašiča. Zataknilo se je pri obravnavi revizijskega poročila o investiciji v sortirnico odpadkov, ki jo je izvedlo javno podjetje Snaga. Svetniki so odločili, da to točko seje zaprejo za javnost, Matjašiča pa, ker ni hotel predati svojih elektronskih naprav, pošljejo domov. Več
-
1. 6. 2020 | Družba
Leta 2011 je Obamova administracija uradno pokopala t.i. “fairness doctrine”, pravilo, da morajo mediji uravnoteženo in reprezentativno predstaviti različne perspektive kontroverznih tem. S tem so zakoličili stališče, da, tudi ko oblast ščiti pluralnost (in posledično svobodo) mnenj, gre za nedopusten poseg v svobodo govora. Če je svoboda govora v 19. stoletju ščitila abolicioniste, v 20. pa opolnomočila mnoge manjšine, jo danes torej zaznamuje predvsem svoboda pred intervencijo oblasti. Tisti, ki "branijo" svobodo govora pred državo, jo izročajo trgu idej, kjer naj živi in – umre. Več
-
30. 5. 2020 | Družba
Preženite strah pred menstruacijo!
Vsak dan ima menstruacijo okoli 300 milijonov oseb. Možnost varnega, samozavestnega in dostojanstvenega soočanja z njo je ključna za zdravje, izobrazbo žensk, človekove pravice, gospodarski razvoj in enakost spolov. Več
-
27. 5. 2020 | Družba
Nova24TV nam je spet postregla z bonbončkom: anketo, na katero je odgovorilo vsaj 2800 uporabnikov, so med glasovanjem spremenili. Odgovor, ki je kritiziral vlado, je bil reformuliran tako, da ji izraža podporo: ne glede na to, kaj izberete, na koncu vlado podpirate! Več
-
27. 5. 2020 | Družba
Prikrito oglaševanje slepim in slabovidnim
Slepi se srečujejo z istimi banalnostmi kot vsi ostali. Hodijo v službo, se družijo s prijatelji in – kot se za 2020 spodobi – skrolajo Facebook. Da ostanejo v stiku s svojimi najbližjimi, uporabljajo bralnike – programe, ki preberejo, kaj piše na zaslonu. To ni vedno enostavno, zato obstajajo standardi oblikovanja spletnih vsebin, da so te prijazne bralnikom. Več
-
26. 5. 2020 | Družba
Brezposelnost v času epidemije
Število obolelih in umrlih po svetu za koronavirusom je le del grozljivih statistik v času epidemije – kolateralna škoda bo precej vidna tudi na trgih dela. Več
-
25. 5. 2020 | Družba
Abecedarij svobode govora: fake news
Še vedno velja: medij je sporočilo. Fake news ali lažne novice se od klasične propagande bolj kot po vsebini ali namenu ločijo po značilnostih, ki jih določa njihov medij – splet. Propagando poganja enosmerna komunikacija, od zgoraj navzdol. Gre za ideološko intepretacijo dogodkov in prikrajanje dejstev. Šolski primer, Goebbelsov medijski stroj, je gradil celoto na podlagi izključevanja iz nje: s širjenjem soražnosti do arbitrarno izbranih skupin prebivalstva. Več
-
23. 5. 2020 | Družba
Kako so ukrepi proti koronavirusu postali del vojne proti okolju
Optimisti med nami so se odločili, da razumejo globalno pandemijo kot priložnost. Priložnost, da si okolje opomore, ljudje pa, soočeni z destruktivno močjo “naravnega sveta”, premislimo naš odnos z naravo. Več
-
21. 5. 2020 | Družba
24. marca je Indija odredila karanteno za njenih 1,3 milijarde prebivalcev. Zaradi tega je 470 milijonov delavskih migrantov, ki poganjajo indijsko gospodarstvo, obtičalo na "nikogaršnji zemlji". Brez možnosti zaslužka in prebivališča so se številni v odsotnosti javnega prevoza odpravili na tudi 500 km dolgo pot domov. Več
-
20. 5. 2020 | Družba
V ponedeljek so hrvaški poslanci na pobudo HDZ razpustili Sabor, tako da bodo imeli naši južni sosedje namesto jeseni volitve že v začetku poletja. Računica je jasna: trenutno HDZ v javnomnenjskih raziskavah dobro kaže (zaradi dobre epidemiološke slike je vlada dobila nekaj točk na račun "odločnega odziva"), jeseni pa bo razpoloženje v državi zagotovo že precej bolj turobno: takrat bo namreč že znano, kako uničujoče posledice bo imela epidemija na turistično sezono. V državi, v kateri turistična dejavnost predstavlja kar 20 % delež BDP-ja (največ v Evropi), se je na volitve seveda oportuno odpraviti, preden se znatni del prebivalstva znajde na robu revščine. Več
-
19. 5. 2020 | Družba
Da se Janša komuniciranja uči od Trumpa, smo že pisali. A obmetavanje novinark in novinarjev z zmerljivkami na Twitterju in izražanje dvoma v legitimnost vsakega medija, ki si ga drzne kritizirati (problem nima le z domačimi mainstream mediji, temveč tudi z BBC-jem, The Guardianom, Spieglom in Deutsche Wellejem), ni edina podobnost med tema dvema voditeljema. Več
-
18. 5. 2020 | Družba
Abecedarij svobode govora: reakcionarstvo
Greg Lukianoff in Jonathan Haidt sta leta 2015 v časopisu The Atlantic objavila članek, ki je razkril novo ideološko vojno. Avtorja trdita, da univerze dovolijo študentom cenzurirati mnenja, s katerimi se ne strinjajo, s tem pa postavljajo čustva študentov nad njihovo izobrazbo. Lukianoff in Haidt sta del širšega kulturnega trenutka; že leto kasneje so ti isti študenti oklicani za snežinke in v slavo je katapultiran Jordan Peterson. Več
-
16. 5. 2020 | Družba
Koroška že več kot 20 let čaka na prometno povezavo s preostalo Slovenijo, ki bo odločilna za decentralizacijo in razvoj gospodarstva ter ohranitev mladih v regiji. Žal kaže, da je gradnja še daleč od realizacije, saj na obljube o tretji razvojni osi vlade ena za drugo rade pozabijo, a vendar jih to ne ustavi pri nabiranju političnih točk. Več
-
14. 5. 2020 | Družba
V službo ali ne, to je zdaj vprašanje ...
Nedeljski Johnsonov nagovor, ki naj bi prinesel odgovore glede izhoda iz karantene, je Otočanom prinesel le kup shakespearjevskih vprašanj o tem, ali naj gredo v službo, ostanejo doma, se srečujejo z ljudmi ali ne, posedajo zunaj ali samo telovadijo ... Več
-
13. 5. 2020 | Družba
Janševa vlada je pretekli teden objavila poročilo o nabavi zaščitne opreme za boj proti koronavirusu. Ne preseneča, da je vsebina posvečena predvsem kritiziranju vlade Marjana Šarca in njenega odziva na izbruh. Poleg tega vlada ugotavlja, da sama ni kriva za nepravilnosti pri naročanju opreme, saj naj bi edine sporne pogodbe podpisal Ivan Gale. Več
-
12. 5. 2020 | Družba
Zdaj je že jasno, da je vlada v ''korona zakon'' poleg ukrepov za zajezitev epidemije vključila tudi nekatere člene, ki z blaženjem posledic epidemije nimajo nobene povezave. Tak je denimo 42. člen, ki v imenu "administrativnih razbremenitev" postavlja praktično nemogoče pogoje za sodelovanje nevladnikov v postopkih pridobivanja gradbenega dovoljenja. Več
-
11. 5. 2020 | Družba
Abecedarij svobode govora: odgovornost
Ste opazili, da se za svobodo govora pogosto skrivajo največji bedaki? "Cigani so umazani. Pedri so bolni. Begunci kradejo. Svoboda govora!" Več
-
9. 5. 2020 | Družba
Ena od posledic 11. septembra 2001 je bila vzpostavitev agresivne in diskriminatorne politike nadzora. Če morda še lahko opravičimo kratkotrajne ukrepe, pa takšne prakse hitro postanejo del vsakdana ter omogočijo državam in korporacijam nadzorovanje državljanov – potrošnikov. Več
-
7. 5. 2020 | Družba
Med prizadetimi delavci v času korona krize so bolj redko omenjeni spolni delavci, katerih življenja so s pandemijo in ukrepi za zajezitev še bolj ogrožena. Problematična je predvsem kriminalizacija spolnega dela, ki je z omejitvijo gibanja še toliko večja, in ki potiska spolne delavce v negotov in šibek položaj. Več
-
6. 5. 2020 | Družba
V marcu je v Ameriki delo izgubilo kar 43 000 zdravstvenih delavcev, kar je največji padec v posameznem mesecu v zadnjih 30 letih. Kako je možno, da služb v zdravstvu ni ogrozila niti finančna kriza leta 2008, jih je pa globalna pandemija, ko so naša življenja dobesedno odvisna od preobremenjeni zdravstveni delavcev? Več
-
5. 5. 2020 | Družba
Samooskrba in moderni sužnji na njivah
V Sloveniji za lastne potrebe proizvedemo le dovolj vina, mleka in nekaterih mesnin, sicer pa smo pri preskrbi s hrano močno odvisni od uvoza. Večino sveže zelenjave in sadja uvozimo iz Italije: največ solate, paradižnika, radiča, jajčevcev in špinače. Italijansko kmetijstvo je že pred epidemijo slonelo na izkoriščanju predvsem migrantskih delavcev, trenutna situacija pa suženjske pogoje na plantažah le še poglablja. Več
-
4. 5. 2020 | Družba
Abecedarij svobode govora: ženske
Leta 2018 je bila Christine Blasey Ford univerzitetna profesorica. Njen življenjepis ni vseboval škandalov ali obtožb. Pisala je znanstvene članke in knjige, predavala in raziskovala. Več
