• DK, STA

    8. 11. 2021  |  Svet

    Premier, ki je preživel napad z dronom

    Rezidenca iraškega premierja Mustafe al Kadimija je bila včeraj tarča napada z dronom, ki ga je predsednik iraške vlade preživel nepoškodovan. Napad so njegovi predstavniki označili za poskus umora, sam pa je v prvem odzivu vse prebivalce Iraka pozval k miru in zadržanosti, poročajo tuje tiskovne agencije.

  • DK, STA

    8. 11. 2021  |  Kultura

    Kapital ni najvišja človeška vrednota

    V Galeriji Alkatraz na Metelkovi je do 25. novembra na ogled skupinska razstava Umetnikov ego, ki je nastala v sodelovanju z Galerijo Miklova hiša v Ribnici. Na razstavi sodelujejo: Nika Autor, Viktor Bernik, Eclipse, Ištvan Išt Huzjan, Sanela Jahić, Žiga Kariž, Zvonka Simčič, Andrej Škufca in Tomaž Tomažin. Kuratorica razstave: Petja Grafenauer.

  • IK, STA

    7. 11. 2021  |  Kultura

    Kako bodo novi ukrepi vplivali na Liffe

    Zaradi novih vladnih ukrepov za zajezitev širjenja epidemije covida-19 bodo veljale prilagoditve tudi pri organizaciji in sporedu Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala (Liffe). Tako so morali organizatorji omejiti kapaciteto dvoran na polovico, sedežni red pa ne bo veljal. Za že razprodane filme bodo v program uvrstili dodatne projekcije.

  • DK, STA

    8. 11. 2021  |  Svet

    S 65 odstotki podprli pravico do evtanazije

    Na Novi Zelandiji je bila včeraj uzakonjena pravica do evtanazije. Ta možnost končanja življenja stopa v veljavo leto potem, ko so jo prebivalci s 65 odstotki glasov podprli na referendumu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

  • STA

    6. 11. 2021  |  Politika

    Ministrstvo: »Samotestiranje bo za učence in dijake obvezno«

    Od 15. novembra bo samotestiranje učencev in dijakov obvezno, so sporočili z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), kjer so sicer sprva navajali, da bo testiranje še naprej prostovoljno. Samotestiranje se bo izvajalo trikrat na teden v šolskih prostorih.

  • STA

    6. 11. 2021  |  Svet

    Protestniki po smrti nosečnice zahtevajo pravico do splava: »Niti ena več«

    V več mestih na Poljskem se je v soboto zbralo na tisoče ljudi, ki so zahtevali spremembo obstoječe zakonodaje in vrnitev pravice do splava. Zbrali so se po nedavni smrti 30-letne nosečnice Izabele, ki naj bi bila prva žrtev zakona, ki to pravico bistveno omejuje.

  • Uredništvo

    5. 11. 2021  |  Politika

    Strožji PCT-režim, delo od doma, zaprtje diskotek

    Obrambni minister Matej Tonin je po šesturni vladni seji na Brdu pri Kranju na Twitterju navedel naslednje sprejete ukrepe:

  • Kacin: »O tem, kaj misli minister Poklukar, bi morali vprašati predsednika vlade«

    V trenutku, ko stojimo pred dramatičnim novim izbruhom pandemije in nemočno čakamo na četrti val, se vrstijo pobude iz vrst stroke, da se zapre državo, ker izhoda več ni; covidni oddelki v bolnišnicah pokajo po šivih in sprejemi na intenzivno terapijo so postavi neobvladljivi. Toda nacionalni koordinator za cepljenje proti covidu-19 Jelko Kacin vedno najde čas za špetir. Že nekaj časa je njegova tarča zdravstveni minister in tudi tokrat se je ob njega obregnil v oddaji »24 ur zvečer«.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    5. 11. 2021  |  Mladina 44  |  Uvodnik

    Ja, krivi ste

    Vladajoča politika se tolaži. Da je boj zoper epidemijo tako zavožen zaradi nacionalnih značilnosti, zgodovinskih razlogov, opozicije, medijev, ker naj bi bil narod tako neracionalen … Z zelo preprostim primerom bomo pokazali, da to ni res. Če bi bilo namreč res tako, bi danes na ulicah ameriških mest še vedno potekali spopadi, še vedno bi bila policija nasilna do ljudi, ljudje pa bi še vedno množično nasprotovali protiepidemijskim ukrepom. Pa se to ne dogaja. Nasprotno. Prihod normalnega in uravnovešenega predsednika je razmere umiril. Pa ne gre za kakšne izjemne lastnosti predsednika Joeja Bidna. Je zgolj normalen, obkrožen z normalnimi svetovalci in sodelavci.

  • Kdo se boji cepiv?

    Dvaindvajsetega aprila 1721 je v Bostonu pristala ladja Seahorse. Prišla je s Karibov, s sabo pa je pripeljala začimbe – in posadko, okuženo s črnimi kozami. Ker je izbruhnila epidemija, so pod taktirko pastorja Cottona Matherja in zdravnika Zabdiela Boylstona med prebivalstvom izvedli sistematično inokulacijo, alias variolizacijo – ljudi so skozi površinsko ureznino na roki okužili z gnojem, pridobljenim iz izpuščajev tistih, ki so oboleli za blago obliko črnih koz. S tem »pracepljenjem« so jih imunizirali. Toda inokulacija je med delom prebivalstva naletela na srdit odpor, pravi Andrea Grignolio v knjigi Kdo se boji cepiv?, ki je v prevodu Alenke Jovanovski izšla tudi pri nas – na Matherja so celo skušali narediti atentat. V stanovanje so mu vrgli bombo.

  • Uredništvo

    7. 11. 2021  |  Politika

    »Kako naj ljudje še verjamejo tistim, ki sprejemajo ukrepe?«

    "Ko najdete ljudi na pomembnih mestih, ki jim je ultimativni dosežek skrb za podobo v javnosti in ne premislek o tem, 'kaj to, kar naredijo, prinese skupnosti, družbi, državi', smo na poti v anomijo. Ena od ravnateljic mi je pripovedovala, kako je dneve prepričevala starše o pomembnosti covid ukrepov, in ko se je zdelo, da je bitko dobila, je zvečer na televiziji slišala, da ti ukrepi ne veljajo več. Ko tako ravnaš z ljudmi, je konec pravil, konec zaupanja, v nevarnosti je občutljivo družbeno tkanje skupnega. Durkheim je to pred veliko leti označil z zgoraj omenjenim pojmom. Slovenija je danes na robu anomije. Ni dosti družbenih stanj, ki so bolj nevarna. Takrat tudi ukrepi, ki so smiselni, celo nujni, ne pridejo več do ljudi. Poglejte samo primer izpolnjevanja PCT-pogoja. Zadnjih deset dni so začeli govoriti, da zdaj pa bodo resno začeli preverjati ta pogoj. A do zdaj pa je bila to šala ali kako? Kdo se tu iz koga norčuje? Kako naj ljudje še verjamejo tistim, ki sprejemajo ukrepe?"

  • Uredništvo

    7. 11. 2021  |  Politika

    »Lepo je videti ves trud, kako ti zlesti v rit in še kam«

    "Vladati v tako neprijaznem okolju vsakemu prej ko slej dvigne pokrovko. Tudi šefu. Ker veš in vidiš, da te podpirajo le mediji, ki so dobesedno tvoji, ki namesto žurnalizma zganjajo propagando in le tekmujejo, kdo ti bo bolj ugajal. Verjamem, da je lepo videti to neprecenljivo in brezpogojno ljubezen. Videti ves trud, kako ti zlesti v rit in še kam. Videti vso energijo, ki jo dnevno trošijo, da nasajajo tvoje nasprotnike, blatijo politične tekmece in še bolj radikalno kot ti sam s prstom kažejo na državne sovražnike in jim v tovarni zlobe pripravljajo pekel. Verjamem pa tudi, da boli, ko vidiš, da vse to početje ni iskreno. Da si pač naročnik, od katerega si obetajo kakšno pohvalo in kakšen materialni priboljšek. Dobro veš, da to nima nobene zveze z novinarstvom. Nobene zveze s sodobnimi mediji, konec koncev sam itak pristajaš le na enega, torej twitter, skratka, jasno ti je, da je vse skupaj velika kostumska drama brez vsebine in brez duha. Dobro veš, da tega pač ne more misliti in pisati normalen novinar, urednik, komentator ali kolumnist. Lahko se podpisuje s titulami in naslovi in lahko mu tudi kot srečnemu izžrebancu tvoje stranke podeliš zložljivo kolo."

  • DK, STA

    7. 11. 2021  |  Kultura

    Refleksija o koronačasu

    Fotografski posnetki opustelih ljubljanskih ulic, ljudje z zaščitnimi maskami, tvit komentarji, na dom naročena hrana, stanovanjski ambient spremenjen v učilnico in pisarno, televizijsko poročanje o prvem in vseh nadaljnjih okuženih ter novih in novih vladnih ukrepih, intimni dnevniški zapisi ter sveži grafiti, nov simbol boja proti virusu – vse to na Koronarazstavi obiskovalca sooči s časom negotovosti in čez noč spremenjenim vsakdanom, ki nam je bil do lanske pomladi neznan − danes pa ga že razumemo kot zgodovinskega. Zbrana dela, ki so v zbirko muzeja prispela v okviru javnega poziva Koronaprojekt – čim prej korono v muzej! na razstavi, ki je v Mestnem muzeju Ljubljana na ogled do 16. januarja 2022, gledalcu ponujajo vpogled v skupnostno refleksijo o koronačasu.

  • Uredništvo

    7. 11. 2021  |  Kultura

    Nedeljska poezija #90

    V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih letih. Tokrat pesem Cirila Berglesa iz zbirke Lazar se odpravlja domov.

  • Monitor

    6. 11. 2021  |  Politika

    Madžarska priznala uporabo vohunske opreme

    Višji predstavnik vladajoče madžarske stranke Fidesz je priznal, da je notranje ministrstvo uporabljajo sporno izraelsko vohunsko opremo Pegasus. Predsednik parlamentarnega odbora za notranje in obrambne zadeve Lajos Kosa je ob tem poudaril, da so opremo uporabljali v skladu z zakonodajo.

  • »Aktivni državljani« se z Nova24TV selijo v Odmeve

    Po novih medijsko vročih posnetkih pogovora med Bojanom Petanom in Andrejem Vizjakom so se na TV Slovenija odločili, da ob novinarju Primožu Cirmanu v studio Odmevov povabijo še enega političnega komentatorja, ki ga doslej tam nismo srečali. Dr. Peter Gregorčič, predavatelj na Fakulteti za strojništvo, ki so ga tokrat uvedli, se spontano pojavlja v Janševih medijih in slutiti je bilo, da se ob sveži politični spremembi v vodstvu RTV Slovenija počasi tja selijo tudi obrazi, ki so se doslej vežbali na straneh Demokracije in portala Nova24TV.

  • Uredništvo

    6. 11. 2021  |  Družba

    »Upiranje je v množici lažje«

    "Za upor v kulturi, znanosti, za družbo brez zastraševanja je potrebno nekaj domišljije in precej poguma, pri čemer je zelo pomembna tudi zaveza k nenasilju. Možnosti za upor je veliko, a so neizkoriščene. Upiranje je v množici lažje, saj se posameznik lahko skriva v varni anonimnosti, medtem ko večini zmanjka poguma za vsakodnevne situacije, ki bi zahtevale upor ter izpostavitev imena."

  • Uredništvo

    6. 11. 2021  |  Družba

    »Slovenija se pogreza v resno krizo«

    "Slovenija se zaradi hude družbene polarizacije, ki je skoraj povsem paralizirala konstruktivno javno in parlamentarno razpravo, pogreza v resno krizo. Žal pa še nismo v stanju, ko bi po zgledu uspešnih držav prevzeli polno odgovornost za razmere, v kakršnih smo se znašli. Raje se medsebojno obtožujemo in slepimo, da je treba za rešitev problemov le razkrinkati in onemogočiti določene skupine in posameznike."

  • Damjana Kolar

    6. 11. 2021  |  Kultura

    Film tedna: Spencer

    V Koloseju Ljubljana bo od 11. novembra na ogled film Spencer, čilskega režiserja Pabla Larraína (Jackie) s Kristen Stewart v vlogi princese Diane. Film si zamišlja, kaj se je dogajalo na tisti usodni božič, ko se je Diana odločila končati svoj zakon s princem Charlesom.

  • Danes je nov dan

    6. 11. 2021  |  Družba

    Ani jednej więcej

    V ponedeljek so protestniki v številnih poljskih mestih prižigali sveče 30-letni Izabeli, ki je septembra umrla zaradi septičnega šoka po hudih zapletih v 22. tednu nosečnosti. Zdravniki niso opravili splava, čeprav je njenemu plodu primanjkovalo plodovnice, je povedal odvetnik družine.

  • Peter Petrovčič

    5. 11. 2021  |  Politika

    Neustavni lockdown

    Po drugi in tretji točki 39. člena zakona o nalezljivih boleznih, na podlagi katerih je vlada omejevala gibanje, je zdaj ustavno sodišče za neustavno označilo še četrto točko tega člena tega zakona, na podlagi katere je vlada tekom epidemije izvajala lockdown v najbolj klasičnem smislu in sicer z začasno (a dolgotrajno) prepovedjo obratovanja trgovin, lokalov, skratka ponujanja blaga in storitev.

  • STA

    5. 11. 2021  |  Politika

    Volitve bodo 24. aprila!

    Predsednik republike Borut Pahor se je po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin odločil, da bo februarja prihodnje leto podpisal akt o razpisu rednih volitev v državni zbor, v katerem bo kot dan glasovanja določil prvi možen datum, 24. april, so sporočili z urada predsednika.

  • Lara Paukovič  |  foto: Borut Krajnc

    5. 11. 2021  |  Mladina 44  |  Družba

    »Ves čas nas držijo v položaju popolnega krča in strahu. To je zame prava nesvoboda.«

    Prav zdaj je v središču pozornosti zaradi filma Prasica, slabšalno ime za žensko, ki ga je režirala po scenariju mlade dramatičarke Ize Strehar in ki je na Festivalu slovenskega filma pobral kup nagrad: med drugim vesno za najboljši celovečerec, za najboljši film po izbiri občinstva, za scenarij in glavno igralko (Liza Marijina). V filmu spremljamo posameznike na pragu tridesetih let, ki zaradi družbenih razmer ne morejo odrasti; njihove zveze, stanovanja, službe, življenjske odločitve – vse je en velik kaos, a v njem nekako manevrirajo iz dneva v dan. Kakšno izbiro pa sploh imajo? Posebej zapomnljiva in prepričljiva je glavna junakinja Eva, ki brezbrižno pomete s tradicijo pasivne junakinje slovenskega filma. Tijana Zinajić (1973) se je s podobnimi liki ukvarjala že v svojem prvem dolgometražnem filmu Zgodbe iz sekreta in preprosto dobro razume nevroze in tesnobe ljudi na prehodu med mladostjo in odraslostjo, sploh v času, ki jim ne pušča ravno veliko možnosti. Verjame tudi v žensko tovarištvo, ki bo še izrazitejše, če bodo ženske na glas govorile o stiskah, s katerimi se spoprijemajo, in meni, da bi morali politiki končno dojeti, da jim ljudje ne zaupajo več.

  • Volitve bodo odločale o vrnitvi demokracije

    Dogodki in ljudje, ki so bili njihovi junaki in se jih danes spominjamo, počasi tonejo v pozabo. Nanje bodo mlajše rodove počasi spominjala le še obeležja, kot je to, postavljeno Jančiju Mevžlju in Milanu Majcnu, človeku, ki je k uporu zoper okupatorja dvignil Mirnsko dolino, razdeljeno med Italijo in rajh.

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    5. 11. 2021  |  Mladina 44  |  Družba

    »Logika kazni ni produktivna«

    Dr. Alenka Kraigher je ena od najbolj znanih slovenskih epidemiologinj, nekoč je vodila Nacionalni inštitut za javno zdravje, pred kratkim se je upokojila. A kljub vsemu, kljub rekordom in številkam, ki znova letijo v nebo, ostaja vsaj deloma optimistična. V nasprotju z vlado še vedno zaupa ljudem in še vedno upa, da se bodo na koncu tisti, ki še omahujejo, vseeno odločili za cepljenje.

  • Jure Trampuš

    5. 11. 2021  |  Mladina 44  |  Politika

    Poslanci so tisti, ki lahko preprečijo zdrs v nedemokratično družbo

    Dr. Tine Hribar je filozof, v osemdesetih letih je bil pomemben član osamosvojitvenih krogov. Dr. Josip Globevnik je matematik, pred dvema letoma je dobil Zoisovo nagrado za življenjsko delo. Dr. Alenka Šelih je ugledna pravnica, nekoč je bila direktorica Inštituta za kriminologijo, znana je po zavzemanju za človekove pravice. Dr. Ivan Kreft je genetik, ambasador znanosti. Dr. Blaž Rozman je delal v Bolnišnici Petra Držaja, je raziskovalec, ki se je ukvarjal z magnetno resonanco. Milan Dekleva je pisatelj, pesnik, esejist, prevajalec. Dr. Renata Salecl je filozofinja, avtorica številnih knjig, ki predava tudi na uglednih tujih fakultetah.

  • Izak Košir

    5. 11. 2021  |  Mladina 44  |  Družba

    Se še spomnite izbrisanih?

    Na Mirovnem inštitutu so zagnali donacijsko kampanjo #zastatus, namenjeno ureditvi statusa oseb, izbrisanih v času po osamosvojitvi Slovenije. Akcija bo potekala ta in prihodnji mesec, zbrana sredstva pa bodo namenjena poravnavi stroškov zastopanja izbrisanih posameznikov brez statusa. Zakon za urejanje statusa izbrisanih v Sloveniji ne velja več, a tu še vedno živijo ljudje brez statusa. Pot do ureditve tega ni lahka, še manj kratka, traja približno sedem let in še to le, če se kaj ne zaplete. Do končnega cilja za zdaj še ni prišel nihče, četudi gre za osebe, ki v Sloveniji živijo že desetletja. Živijo v strahu, socialni stiski, pestijo jih tegobe staranja, bolezni in druge neprijetnosti.

  • Luka Volk

    5. 11. 2021  |  Mladina 44  |  Politika

    Umrlih partizanov ne častimo, umrle domobrance pa

    Predsednik vlade Janez Janša je bil ob dnevu spomina na mrtve na podnebni konferenci v Glasgowu, zato so državne vence v njegovem imenu na izbrana mesta položili gardisti Slovenske vojske. Kot je v zahvali sporočil prek Twitterja, so jih položili na grobova Jožeta Pučnika in Andreja Bajuka ter k spomeniku padlim v vojni za Slovenijo in »spomeniku pomorjenim pripadnikom Slovenske narodne vojske na Žalah«, pri čemer je imel v mislih spomenik padlim domobrancem. A še bolj, kot je nekatere zmotila odločitev, da se pokloni padlim domobrancem, je bilo sporno, komu venca ni namenil – padlim partizanom.

  • Stanka Prodnik

    5. 11. 2021  |  Mladina 44  |  Kultura  |  TV

    Tarnanje dveh izdajalcev

    Piska teh vrstic se držim pravila, da popolnoma ignoriram TV3 in Igorja Pirkoviča, ker pač to ni novinarstvo, ampak navadno gostilnikovanje nekega oboževalca Janeza Janše. Kaj naj namreč pišemo o novinarju, če pa ta človek piše pesmi o prav določenem moškem in njegovi stranki? Če vzdihuje ob imenu tega politika? Da je tudi to novinarstvo, samo da nam ni všeč? Veliko smo se v komunizmu hecali iz novinarskih kolegov, ki niso razumeli, da je treba biti od politike neodvisen, a da bi kdo od novinarjev pisal pesmice o Kardelju, Titu … No, to se takrat, niti v najtršem komunizmu, ni dogajalo. Se pa že leta in leta na TV Slovenija. In vsi se delajo, da ni nič narobe.