»Karierni sistem v policiji funkcionira«

Pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ki preverja sume političnega vmešavanja vlade v policijo, je bil zaslišan Franc Kangler, državni sekretar na ministrstvu, katerega posle so organi pregona v preteklosti dolga leta preiskovali v številnih zadevah, zdaj pa velja za »glavnega kadrovika v policiji«. Med več kot štiri ure trajajočim zaslišanjem je zavrnil vse očitke o političnem kadrovanju v tem državnem organu. A ni zatrdil le, da v policiji ne gre za politično kadrovanje, ampak po njegovih besedah to onemogoča sistem napredovanj v policiji. Oziroma z njegovimi besedami: »Karierni sistem v policiji funkcionira.«

Teorija zarote brez zarote

Da živimo v čudnih časih, je jasno. Da tudi sami postajamo vse bolj čudni, ravno tako. Čeprav doživljamo vsaj delen suspenz življenja, naša realnost divje brbota in poka po šivih. Na to se odzivamo na dva načina, ki sta med seboj bolj povezana, kot se zdi: z množično derealizacijo realnosti in intenzivnim porealjenjem nekaterih fikcij.

Vse naše tretje svetovne vojne

Leta 1962 se je dober mesec zdelo, da je človeštvo prišlo do tiste srečne točke, ko bo lahko gledalo vizualno najatraktivnejši, najimerzivnejši in najviralnejši spektakel – svoj lastni konec. Svoje lastno uničenje. Med 16. oktobrom in 20. novembrom se je obetalo nekaj, kar bi preseglo lepoto bengalskega ognja, božičnega drevesa pred Belo hišo, nacionalnega ognjemeta in najdražjih holivudskih specialnih efektov, nekaj, kar so izmenično imenovali III. svetovna vojna, atomski holokavst, konec sveta, apokalipsa, oktobrska kriza, karibska kriza – in seveda kubanska raketna kriza.

Minimalno za minimalce

Minimalna plača za delo s polnim delovnim časom bo leta 2022 znašala 1074,43 evra bruto. To določa pred dnevi objavljeni uradni sklep, ki ga je podpisal minister za delo Janez Cigler Kralj iz NSi. Gre za 4,9-odstotno zvišanje lanskega zneska (1024,24 evra), se pa to zvišanje občutno razlikuje od tistega, ki so ga zahtevali sindikati in opozicijski stranki Levica in SD.

Koliko stane varovanje varovanih oseb

Uredba o varovanju nekaterih oseb, prostorov in objektov je vrsto let ostajala nespremenjena, vlada v odhodu pa si jo je prilagodila dvakrat. Prvič že na prvi seji, 13. marca 2020, ko je 24-urno policijsko varovanje dodelila podpredsednikom vlade, gospodarskemu ministru Zdravku Počivalšku, nekdanji ministrici Aleksandri Pivec in obrambnemu ministru Mateju Toninu. Temu je varovanje pripadlo že po ministrski funkciji, enako kot notranjemu in zunanjemu ministru, Alešu Hojsu in Anžetu Logarju. Uredbo je vlada ponovno prilagodila že oktobra 2020, ko je Pivčevi zagotovila policijsko varstvo še tri mesece po odhodu iz vlade. S takratno spremembo si je 24-urno policijsko varovanje po prenehanju funkcije z enega meseca na tri podaljšal predsednik vlade. Trenutno je Janša, enako kot predsednik države Borut Pahor, varovan po višji stopnji od vseh prej omenjenih.

Poljanska vstaja

Občina Gorenja vas - Poljane je pred rušitvijo opuščene živilske trgovine v Poljanah opravila prestavitev znamenite freske Poljanska vstaja. Zahteven projekt je bil izpeljan pod budnim očesom župana Milana Čadeža, sicer županskega kandidata stranke SDS. Ker je bilo delo zavarovano kot enota kulturne dediščine, so vse dejavnosti morale potekati v skladu z navodili in pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Freska je pročelje stavbe krasila kar 40 let, odkrili so jo leta 1981, ravno ob 40. obletnici vstaje. Zdaj je bila premeščena zgolj streljaj stran, čez cesto, k spomeniku NOB.

Jastog vrača udarec

Kontroverzni klinični psiholog in (zdaj že nekdanji) profesor psihologije na Univerzi v Torontu Jordan Peterson ima za seboj burna leta. Njegovemu prvotnemu vzponu do slave leta 2016, pri čemer mu je pot tlakovala predvsem globalna desnica, je sledil krut poraz. Peterson je razvil odvisnost od benzodiazepinov, zaradi česar je pomoč iskal po številnih klinikah, zdravil naj bi se bil tudi v Rusiji in celo v Beogradu. Pred kratkim se mu je, vsaj tako kaže, kljub vsemu uspelo pobrati. Oboževalce spet nagovarja v knjigi Onkraj reda: še 12 pravil za življenje, pred kratkim pa se je odločil zapustiti mesto profesorja na torontski univerzi.

Svetlanina pesem

Svetlana Makarovič, vrhunska pesnica in Prešernova nagrajenka, redno hodi na petkove kolesarske proteste. Boj za boljšo družbo jo drži pokonci, ne želi živeti v državi, kakršna je danes Slovenija. V zadnjem času na protestih tudi nastopa, prebira svoje satirične, zbadljive pesmi o teh in onih politikih, o teh in onih javnih osebah, ki si po njenem mnenju takšne satirične bodice zaslužijo. Tako je pesnila o ministru za obrambo Mateju Toninu, o kardinalu Francu Rodetu, o gospodarju muh Janezu Janši.

Ples za fante, nogomet za punce

Ples ni za fante. Fantje ne smejo imeti dolgih las. Deklice morajo med poukom zapisovati snov, dečki pa lahko nagajajo. To so samo nekateri izmed spolnih stereotipov, umeščenih v čas šolanja. Na pravkar nastali spletni platformi STELLA je mogoče najti pojasnila, zakaj ne držijo, pa tudi igre (nariši superjunakinjo, napiši nestereotipno pravljico) in aktivnosti za otroke, učitelje in starše, ki prispevajo k ustvarjanju enakih možnosti za šolarje.

Grozi nevarnost onesnaženja zemlje

Poslanci in poslanke bodo na seji, ki se začne v ponedeljek, začeli obravnavati predlog novega zakona o varovanju okolja (ZVO-2), ki ga je pripravil dr. Senko Pličanič z ekipo. Poznavalci vidijo izjemno problematično »rešitev« v delu zakona, ki govori prenehanju statusa odpadkov. Če povzamemo: predlagana ureditev odpira vrata obsežnejšemu onesnaženju zemlje, saj bi vanjo lahko odlagali škodljiv material. Dolgoletni, zdaj upokojeni državni sekretar ministrstva za okolje Radovan Tavzes opozarja, da je predlog ZVO-2 v delu, ki določa prenehanje statusa odpadka, povsem v nasprotju z določbami Direktive 2008/98/ES o odpadkih.

Janko Lorenci

28. 1. 2022  |  Mladina 4  |  Kolumna

V iskanju normalnosti

Je življenje, ki ga ta čas živimo, normalno, živimo v normalnosti? Odgovor je zapleten, normalnost je izmuzljiv pojem. Praviloma predpostavlja, da je splošno stanje v družbi za znatno večino ljudi bolj ali manj sprejemljivo in ima torej pozitiven predznak. Seveda pa se vsaka normalnost s časom in razmerami spreminja in stara normalnost lahko postane nova normalnost, tudi če je grozna. Blizu temu smo ta čas; mučita nas dva virusa, eden humanoiden.

Vlado Miheljak

28. 1. 2022  |  Mladina 4  |  Dva leva

Tri velesile in pol na en mah

Tudi Janez Janša lahko upravičeno reče: »Sem pa res od sile.« Tudi on je en tak pogumen vojaček. Res pa je, da pogum ni prav vedno znak bistrosti, kaj šele modrosti. Ampak kakorkoli. Trem velesilam je že vrgel rokavico: Združenim državam, Rusiji in Kitajski. Pa še Evropsko unijo kot nekakšno polovično, ne vojaško, ampak zgolj politično velesilo je izzival.

Heni Erceg

28. 1. 2022  |  Mladina 4  |  Hrvaška

Oblaki nad Hrvaško

Nad Hrvaško so se zgrnili temni oblaki. V Banskih dvorih, kjer kraljuje vlada, v zgodovinskem središču Zagreba, opasanem z neprepustno železno ograjo, ker se premier neizmerno boji atentata na svojo visokost, že več dni ves čas gorijo luči. Nad dolgo mizo se, nagneteni v skupni grozi, sklanjajo ministri in premier in ne morejo verjeti svojim očem. V zraku je zaznati nejevero, zgroženost bi tako rekoč lahko rezal z nožem, v najslabšem stanju pa je gospod premier – drugače nadut in vzvišen se je zdaj kar nekako zgrbil in prebledel, ves iz sebe je zaradi grozljivega dokumenta, ki ga ima pred nosom.