Reševanje javne radiotelevizije

Za zdaj veljavni zakon o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) si je leta 2005 vse zasluge pripisal poslanec SDS Branko Grims. Čeprav je Grims ves čas opozarjal na to, da je glavni motiv za pripravo zakona depolitizacija, pri čemer je (upravičeno) poudarjal, da svet RTVS vodi Janez Kocijančič, pred tem predsednik predhodnice SD, je bil seveda namen jasen: dobiti moč in nadzor na RTVS. Pet let kasneje je ministrica za kulturo Majda Širca predstavila nov predlog zakona, ki naj bi prinašal večjo avtonomnost in neodvisnost javne radiotelevizije, vendar je zakon na referendumu padel. Zakon je kljub spornosti tako ostal nespremenjen sedemnajst let.

Ignoranca mladih

Pomembna skupina, ki je zaradi novega zagona študentskega dela polepšala zadnje statistike o zaposlenosti v državi – in odhajajoči vladi omogočila novo samohvalo o učinkovitem ukrepanju v epidemiji, so mladi. A to so isti mladi, ki so ob nastopu epidemije zaradi kolapsa študentskega dela in popolne odsotnosti zaposlitvenih možnosti ostali brez svojih dohodkov, omenjena vlada pa jim je v zadnjih 22 mesecih pomagala z vsega tristo evri.

Pravna roža

Devetega februarja lani se je v središču Maribora zbralo nekaj deset dijakov, da bi izrazili nasprotovanje nenehnemu in dolgotrajnemu zapiranju šol. Kak mesec kasneje so, predvsem tisti, ki so nagovorili zbrane, po pošti s policije prejeli plačilne naloge z globo 400 evrov, štirje mladoletni dijaki pa celo obdolžilne predloge in pozive na sodišče, kjer so se kasneje morali tudi zagovarjati. Tam so se branili ob pomoči odvetniške pisarne Bauk, ki so jim jo zagotovili pri Pravni mreži za varstvo demokracije. Dijaki so bili nazadnje oproščeni, sodišča so kazenske postopke, ki jih je zoper njih po nareku politike zahtevala policija, ustavila.

Je v Sloveniji smiselno uvesti obvezno cepljenje, je to izvedljivo?

Tistim, ki nasprotujejo cepljenju in ki ob omembi uvedbe obveznega cepljenja začnejo postavljati ulične barikade, je deloma treba prikimati. Cepljenje ni čarovniška paličica, cepivo le deloma varuje pred okužbo, ob pojavitvi novih različic koronavirusa in večji časovni oddaljenosti od prejetja cepiva pa se njegova moč manjša, pri nekaterih cepivih je skoraj ni več. Vse to je res.

Obračun s sindikatoma

Policijska sindikata za generalnega direktorja policije dr. Antona Olaja, ki ga je neposredno iz svojega kabineta na čelo policije imenoval notranji minister Aleš Hojs, nedvomno pomenita težavo. Policijski sindikat Slovenije in Sindikat policistov Slovenije, ki združujeta praktično vse zaposlene v policiji, namreč generalnemu direktorju očitata nesorazmerno uporabo sile zoper protivladne protestnike, na ustavno sodišče sta (uspešno) vložila predlog za presojo ustavnosti pogoja PC (prebolelost in cepljenje), ki v praksi uvaja obvezno cepljenje za državne uslužbence, in predlog za presojo ustavnosti sprememb policijske zakonodaje, s katero bi si notranji minister uzakonil privilegij, da zamenja vse vodilne kadre v policiji. Zato sta bila predsednika obeh sindikatov, Rok Cvetko in mag. Kristjan Mlekuš, tudi že kaznovana.

Odvzeta možnost ekonomske neodvisnosti

Ta vlada nikakor ni poskrbela za mlade. Ogromno mladih dela prek študentskega dela in med pandemijo so tudi oni izgubili delo in ostali brez vseh prihodkov. Vlada jim je z zamudo dvakrat namenila dodatek, ki pa nikakor ni pokril njihovega izgubljenega dohodka, s čimer so mladi izgubili možnost ekonomske neodvisnosti. Tisti, ki so delali prek avtorskih ali podjemnih pogodb, pa sploh niso dobili nič. Upravičeni niso bili prav do nobenega ukrepa.

Ministrova izbranka

V ponedeljek je vodenje našega osrednjega gledališča, SNG Drame Ljubljana, kot v. d. ravnateljice prevzela Vesna Jurca Tadel. Nasledila je Igorja Samoborja, ki je novembra po osmih letih nenadoma odstopil s položaja ravnatelja – kot je pojasnil, ker je minister za kulturo Vasko Simoniti vseskozi oviral in nazadnje tudi zablokiral nujno potrebno obnovo dotrajanega gledališča, ki bi se morala začeti septembra 2022. Samobor je sklepal, da se je to zgodilo, ker je ministra motil on sam, verjetno zaradi programa, ki je bil zadnja leta precej oster in družbenokritičen (aprila bo denimo premierno uprizorjena predstava po kultnem filmu Charlieja Chaplina Veliki diktator), zato je odstopil – v upanju, da se bo prenova Drame s tem premaknila z mrtve točke.

N'toko

7. 1. 2022  |  Mladina 1  |  Žive meje

Porazi cepilne strategije

Nekdanji (in skoraj zagotovo bodoči) predsednik ZDA Donald Trump je v pogovorni oddaji Billa O’Reillyja doživel enega redkih kratkih stikov s svojimi oboževalci. Množico gorečih antivakserjev je nagovoril s kontroverznim sporočilom: »Če se nočete cepiti, vas ne smejo siliti … (bučen aplavz), ampak! …(nelagodna tišina) … ne dovolite, da nam vzamejo zasluge za cepiva. Rešili smo desetine milijonov življenj, bodite ponosni na to! (nejasen šum)« Ko je O’Reilly pokroviteljsko dodal, da sta oba s predsednikom že dobila poživitveni odmerek, je nelagodje občinstva prešlo v glasno negodovanje. Trump, nevajen takšnih situacij, se je spustil v odkrit prepir. »Ne, ne, ne, ne, nehajte s tem!« Nikakor ni mogel sprejeti, da ljudje sovražijo njegovo cepivo. Še pred dobrim letom je paradiral pred kamerami kot veliki rešitelj, ki je v rekordno hitrem času zagotovil cepivo proti covidu, zdaj pa mora ravno zaradi tega poslušati žaljivke lastnih privržencev.

Mrtvaški ples

Konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP26), ki je potekala v škotskem Glasgowu v prvi polovici novembra, je bila polomija. V letu, ko je svet hlepel po kakršnikoli pozitivni novici, zasedanje ni ponudilo niti skromnega optimizma. Razočaranje ni bilo nič manjše samo zato, ker je bilo pričakovano. Konferenca je pokazala, kako neurejene in nestabilne so razmere v svetu na sploh, in opozorila na neskladje med bogatimi in revnimi državami ter naraščajoče napetosti med ključnimi velesilami, celo tradicionalnimi zaveznicami. Nekateri voditelji se zasedanja niso niti udeležili, med njimi kitajski Xi Jinping, ruski Vladimir Putin, brazilski Jair Bolsonaro in turški Recep Erdogan. Namesto podajanja rok je bilo v ospredju kazanje s prsti. »Niso se pojavili … Gre za sila pomembno stvar in oni so preprosto odkorakali stran,« je bil oster ameriški predsednik Joe Biden. Toda mar niso ZDA pod Donaldom Trumpom odstopile od pariškega podnebnega dogovora in s tem dale najslabši možni zgled? Biden je ob začetku svojega mandata preklical to odločitev in oznanil, da se Amerika vrača na mednarodno prizorišče, vendar so si ZDA prav zaradi tovrstnih političnih akrobacij in drastičnega spreminjanja stališč do tako pomembnih tem vmes že zapravile malodane vso kredibilnost.

Pred volitvami vlada načrtuje nova darila

Evropska komisija meri stanje digitalne razvitosti držav članic EU. Zadnje poročilo o naši državi je objavila prejšnji mesec. Sodeč po njem Slovenija na večini področij ostaja v povprečju, nekje je boljša, drugje slabša. Boljša je pri človeškem kapitalu, kjer je na 13. mestu v sedemindvajseterici, to pomeni, da ima nadpovprečno »število diplomantov s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike«, pa tudi število zagonskih podjetij, ki se ukvarjajo z informacijsko tehnologijo, presega povprečje EU.

Vse za Orbána

Državni uradniki, pa tudi zaposleni v širšem javnem sektorju, v nekaterih centrih za socialno delo, v mestnih občinah, javnih agencijah, zaposleni na nekaterih sodiščih, upravnih enotah in seveda zaposleni v vladi, vladnih službah in na ministrstvih morajo odslej gorivo točiti na bencinskih servisih Mola, katerega največji posamični lastnik je madžarska država, in ne več na črpalkah slovenskega Petrola. Razlog za to je javno naročilo ministrstva za javno upravo, na katerem je zmagal Mol pred skupno ponudbo Petrola in OMV. Ponudil je za odtenek višje popuste. Pri litru 95-oktanskega goriva je bil za 3,3 centa cenejši od Petrola.

Janko Lorenci

7. 1. 2022  |  Mladina 1  |  Kolumna

Demokracija ni za mevže

Janša je nacionalni tv podaril novoletni intervju, seveda pa ga je spraševal Jože Možina, znani propagator SDS. Opozicijo je manj mehko spraševala Lidija Hren, vidno trpeča ob vsaki slabi besedi o zdajšnji oblasti.

Jedrsko zelena

Evropska komisija je zadnji dan minulega leta državam članicam EU poslala osnutek dokumenta s predlogom, da bi pridobivanje energije v jedrskih in plinskih elektrarnah ob izpolnjevanju določenih pogojev označili za »zeleno« oziroma trajnostno naložbo. Da je komisija ravno 31. decembra začela posvetovanje o predlogu, ki ga celo sama označuje za »kompleksnega in občutljivega.«

Vlado Miheljak

7. 1. 2022  |  Mladina 1  |  Dva leva

Čakajoč na Minervino sovo

Optimističnejše ko so napovedi, ki prihajajo iz medijsko slabo prezentiranih javnomnenjskih izmer, bolj nelagodno, da ne rečem pesimistično se počutim. Ni računati, da bodo znale stranke, ki skušajo spodnesti Janšev režim, ravnati racionalno. Ne dvomim, da si iskreno želijo spodnesti Janšo, a prav tako ne dvomim, da jim je v še večje veselje, da spodnesejo druga drugo. No, zgodba ni nova in ni neznana niti v drugih okoljih. Potem ko je Orbán prvi mandat (1988–2002) zavozil, se je v drugo za tri mandate (2010– 2022) usedel na premierski stol. Tudi in predvsem zato, ker je bila opozicija skrajno razpršena in neenotna. Zdaj je pot veliko težja, saj se bodo morali proti popolnemu nadzoru države in institucij s ščipalko na nosu skupaj boriti docela nekompatibilni akterji. Po eni strani nekakšen madžarski KUL – skupno predvolilno zavezništvo levoliberalne Demokratične koalicije (DK), socialdemokratske Madžarske socialistične stranke (MSZP), liberalne stranke Momentum, ekoloških strank Politika je lahko drugačna (LMP) in levo-zelenega Dialoga, pa celo diametralno nasprotne, izključevalne, rasistične desničarske stranke Jobbik. Poduk je enostaven: dlje ko ne najdeš kompromisa, hujšega moraš kasneje skleniti, da dosežeš cilj. Je težko, a ni nemogoče. To dokazuje neka druga zgodba. Namreč upor proti popolni dominaciji avtoritarnega samodržca Miloševića v Srbiji. V politično razpršeni Srbiji se je 18 (osemnajst!) strank in gibanj združilo v Demokratično opozicijo Srbije (DOS) in 24. septembra 2000 so dosegli zmago, ki pa so jo morali potrditi v repasažu 5. oktobra na ulicah Beograda, ko so samodržca dobesedno morali pregnati z oblasti. Zgodba je nadvse poučna tudi za Slovenijo. Najprej bo treba zmagati; na voliščih. Čim prepričljiveje. Potem bo treba zmago še uveljavljati. Morda celo na ulicah. Janša namreč še nikoli ni priznal poraza. Vsakokrat je dokazoval goljufije, hotel ponovno štetje ali kar ponovitev volitev. Prepričan sem, da bo tako tudi letos.

Odstotek obsojenih

V torek, 11. januarja, bo minilo 20 let od odprtja taborišča za osumljene teroriste v ameriškem vojaškem oporišču v Guantanamu na Kubi. Vojaški zapor je bil na tej lokaciji vzpostavljen namenoma, da bi lahko ZDA, ne da bi upoštevale lastne in mednarodne standarde za pridržanje in kazenski pregon, tam zadrževale domnevne teroriste. Država, ki se rada predstavlja za svetovnega mirovnika, je to navkljub obljubam različnih predsednikov in administracij, da bodo taborišče zaprli, počela dve desetletji in počne še danes.

Mamin sin

Pika poka, mamin sin,
priden sinek je Tonin,
željo mu je izpolnila,
mu petarde je kupila,
je mizerna pokojnina,
ampak vse stori za sina,
u, kako je pokalo,
on navdušen je zelo!

dr. Bogomir Kovač

7. 1. 2022  |  Mladina 1  |  Ekonomija

Večni trik

Evro smo v EU v obliki bankovcev in kovancev začeli uporabljati pred dvajsetimi leti, 1. januarja 2002, dve leti po uveljavljanju evropske valute kot knjižnega denarja. Njegova zgodovinska pot razvoja je dolga petdeset let. Skupaj z enotnim trgom in odprtjem meja velja za tretji, toda najpomembnejši identitetni steber EU. Evro naj bi spodbudil ekonomsko konvergenco in prinesel politično integracijo EU. Po dvajsetih letih je bolj ekonomsko lepilo kot politični kapital EU. Zadnje krize je preživel zaradi političnega strahu pred razpadom EU in ne zaradi ekonomske superiornosti. Njegova institucionalna arhitektura je vseskozi šibka in problematična. V prihodnosti ga čaka spoprijem z inflacijo in visoko zadolženostjo držav, pa tudi izziv globalne digitalizacije valute. Vseh dvajset let razvoj evrskega sistema določajo krize, toda hkrati ima vse manj nasprotnikov. Velja za nepopolno, toda najbolj uporabno ekonomsko orodje ohranjanja EU. Pomeni ekonomski most in hkrati politična vrata njenega preživetja in razvoja.

Špela Čadež, animatorka svetovnega formata

Zrezek, ki se dimi v ponvi, živčen moški, ki čaka doma, in ženska, ki ve, da mora k njemu, vendar so ji sodelavci pripravili zabavo presenečenja za rojstni dan. Malo pred božičem je najnovejši animirani film Špele Čadež Steakhouse (Hiša zrezkov, op. a.), pretanjen prikaz toksičnega intimnega odnosa in subtilnega psihičnega nasilja, ki je nemalokrat še bolj uničujoče kot fizično, prejel nominacijo v kategoriji neodvisnih kratkih filmov na nagradah annie, vodilnih ameriških nagradah za animirani film. Film je bil doslej deležen že devetih nagrad in priznanj, med drugim posebne omembe na domači Animateki, uvrstil pa se je tudi v letošnji tekmovalni program največjega mednarodnega festivala kratkega filma v Clermont Ferrandu, kamor se vsako leto prijavi več kot 6000 filmov in kjer je nazadnje slavila Katarina Rešek - Kukla s Sestrami, kar je bil za slovenski kratki film izjemen uspeh.