• Danes je nov dan

    7. 5. 2022  |  Družba

    O pravici do zasebnosti

    Pravica do zasebnosti (na kateri temelji tudi zaenkrat še obstoječa podlaga za legalizacijo splava v ZDA) je tista, za katero se zdi, da se ji ljudje najlažje odpovemo. Prepogosto verjamemo, da smo svoje podatke delili samo s podjetjem, ki upravlja z aplikacijo, ki jo uporabljamo, čeprav temu ni tako. Podatkovni posredniki (data brokers) niso nič novega. Je pa na mestu poudariti, da podjetja vse preveč rada naše zasebne podatke prodajajo naprej in nas o tem ne obveščajo.

  • Jure Trampuš

    6. 5. 2022  |  Mladina 18  |  Družba

    »Predrugačenje Studia City je protislovensko dejanje«

    Spomenka Hribar, sociologinja

  • (Ne)legitimnost odhajajoče vlade

    Čas mesec ali celo dva po volitvah, ki nakažejo menjavo oblasti, je za odhajajočo vlado poseben čas. Pravno gledano se deli na obdobje do konstituiranja novega državnega zbora, v katerem imajo vlada in njeni ministri še polna pooblastila, in na obdobje do izvolitve nove vlade v državnem zboru, v katerem ima vlada le še omejene pristojnosti. Od zunaj pa se ravnanje odhajajoče vlade presoja predvsem po stopnji samoomejevanja ali odsotnosti tega v prvih dveh do treh tednih in po (ne) upoštevanju pravil o tekočih poslih v tednih, ki sledijo do izvolitve nove vlade.

  • Borut Mekina

    6. 5. 2022  |  Mladina 18  |  Politika

    Osemkolesniki proti ljudstvu

    Obrambni minister Matej Tonin hiti. Še pred konstituiranjem novega državnega zbora 13. maja, po katerem bo vlada Janeza Janše tudi uradno opravljala le še tekoče posle, želi podpisati pogodbo o najdražjem nakupu vojaške opreme v zgodovini države: nakupu 45 nemških osemkolesnikov tipa boxer za kar 343,4 milijona evrov (z DDV). Eno od teh vozil, ki je nekakšen kompromis med navadnim osemkolesnikom in tankom, bo torej stalo kar 7,63 milijona evrov, kar je približno trikrat več, kot smo pred 15 leti plačali za patrie.

  • DK, STA

    7. 5. 2022  |  Politika

    Zahod: »Rusija bo plačala za surovo ravnanje v Ukrajini«

    Ameriški predsednik Joe Biden in nemški kancler Olaf Scholz sta se v telefonskem pogovoru strinjala, da ne bosta priznala nobenih ozemeljskih osvojitev Rusije v Ukrajini in potrdila zavezo, da bo Rusija plačala za surovo ravnanje v Ukrajini. Bela hiša je sporočila, da bosta državi še naprej pomagali Ukrajini.

  • Uredništvo

    7. 5. 2022  |  Politika

    Bo prelomu na volitvah sledila tudi prelomna vsebina?

    "Že zdaj je namreč jasno, da bodo po aprilskih volitvah sledile tudi konkretne spremembe v strankarski areni. V stranki Gibanje Svoboda so napovedali utrjevanje sredine s povezovanjem s strankami koalicije KUL, ki se jim ni uspelo uvrstiti v državni zbor. Če bo proces utrjevanja sredine dokončan, bi lahko projekt tretjega, se pravi liberalnega bloka med levico in desnico po dveh desetletjih znova postal prevladujoč. In v tem kontekstu bodo morali mnogi, še zlasti pa v SD, dobro premisliti, kako bodo krmarili med ideološko jasno profilirano in politično spretno Levico ter močnim akterjem na sredini."

  • DK, STA

    7. 5. 2022  |  Politika

    Prva temnopolta tiskovna predstavnica

    Ameriški predsednik Joe Biden je na položaj tiskovne predstavnice Bele hiše imenoval Karine Jean-Pierre, ki bo 13. maja zamenjala Jen Psaki. Karine Jean-Pierre po rodu s Haitija bo prva temnopolta tiskovna predstavnica Bele hiše, ki je obenem še prva odkrita lezbijka. 

  • Damjana Kolar

    7. 5. 2022  |  Kultura

    Film tedna: Dej no

    V Kinodvoru bo 11. maja ob 20.30 premiera filma Dej no, v katerem režiser Mike Mills, navdihnjen z lastno izkušnjo starševstva, pripoveduje intimno zgodbo o vezeh med odraslimi in otroki. 

  • Uredništvo

    7. 5. 2022  |  Družba

    Vojna in mir v Evropi

    Na spletni platformi Zoom bo 9. maja ob 11. uri potekal spletni pogovor Vlaste Jalušič, politiloginje z Mirovnega inštituta, z bolgarskim politilogom Ivanom Krastevom, enim najpomembnejših evropskih javnih intelektualcev. Pogovor bo v angleškem jeziku.

  • Vse bo zdaj drugače

    Najbrž se še ne zavedamo popolnoma, kaj pomenijo pravkar minule volitve. Volivci so povsem jasno povedali, da si želijo spodobno demokracijo in ne arogantne avtokracije, ki dela zgolj zase in svoje prisklednike. To je neizpodbitno.

  • STA

    7. 5. 2022  |  Družba

    »Trenutno težje preživijo predvsem starejši upokojenci in družine z veliko otroki«

    Na svetovni dan Rdečega križa se bodo po svetu spomnili vseh prostovoljcev, ki se požrtvovalno odzivajo na vse humanitarne potrebe in stiske. Svetovni dan Rdečega križa obeležujemo 8. maja ob obletnici rojstva ustanovitelja, Švicarja Henrija Dunanta. Kot očividcu bitke pri Solferinu v Italiji se mu je porodila zamisel, da bi ustanovil organizacijo, ki bi nevtralno pomagala vsem ranjenim vojakom. V nedeljo se bo pri nas začel teden Rdečega križa Slovenije, med katerim bodo ozaveščali o pomenu humanitarnosti, ki je po besedah Vesne Mikuž danes še kako aktualna.

  • Jure Trampuš

    6. 5. 2022  |  Mladina 18  |  Družba

    Novi zakon o RTV Slovenija

    Zakon o RTV Slovenija, ki omogoča vpliv politike na imenovanje poslovodnih organov javnega zavoda, torej v nadzorni in programski svet zavoda, ta dva pa vplivata na večino kadrovskih, strateških in finančnih odločitev, je bil napisan daljnega leta 2005, bil je potrjen na referendumu in se od takrat praktično ni spreminjal. Eden od avtorjev zakona je Branko Grims, tedanji in sedanji poslanec stranke SDS. V vsem tem času je bilo nekaj poskusov z novimi rešitvami, zakon je bil nekajkrat napisan na novo, a enkrat nova različica ni dobila podpore na še enem referendumu, drugič ga je koalicija pustila v predalu, spet tretjič je sprejetje novega zakona preprečil padec vlade. V javnosti se že nekaj časa pojavljajo različni predlogi o zakonskih spremembah, enega pa naj bi pripravljali tudi pravniki na RTV Slovenija. Sprememba zakona o RTV je ena od glavnih zavez nastajajoče vlade, boljše zakonske rešitve je javno podprl tudi Robert Golob.

  • Luka Volk

    6. 5. 2022  |  Mladina 18  |  Družba

    Gojišče kopriv

    Ta teden je na Twitterju zakrožila analiza programerja Marka Plahute, ki se ljubiteljsko ukvarja z raziskovanjem medijske krajine in družabnih omrežij, zlasti slovenskega dela Twitterja.

  • Borut Mekina

    6. 5. 2022  |  Mladina 18  |  Politika

    Zgodovina tajnih dogovorov

    Odločitev za nakup boxerjev, ki kot posel po velikosti investicije presega številne v javnosti razvpite projekte, je bila sprejeta za zaprtimi vrati. Že od vsega začetka so na obrambnem ministrstvu odločevalcem to odločitev predstavljali kot izvršeno dejstvo, ki ga politiki ali poslanci preprosto morajo sprejeti. Vrhunec smo seveda dosegli prejšnji mesec z odločitvijo ustavnega sodišča, da o tem niti ljudje na referendumu ne smejo glasovati, ker so referendumi o mednarodnih sporazumih nedopustni. Kako smo torej prišli do točke, ko ljudje ne smejo odločati o morda zanje najbolj ključnem vprašanju, to je o svoji varnosti?

  • »Tu stojim. Drugače ne znam.«

    Vodstvo RTV z mano noče podaljšati pogodbe – menda zaradi mojega »neprimernega obnašanja«. No, naj vam povem, kaj je zares neprimerno. Zares neprimerno je, da so ukinili Politično s Tanjo Gobec. Zares neprimerno je, da so ukinili Globus. Zares neprimerno je, da so ukinili Točko preloma z Janjo Koren. Zares neprimerno je, da ponižujejo in žalijo inteligenco te slavne, mogočne hiše. Zares neprimerno je, da so za skoraj dva meseca ugasnili Studio City. Zares neprimerno je, da so ignorirali več kot 40.000 podpisov za takojšnjo vrnitev Studia City. Zares neprimerno je, da se odgovorna urednica ne odziva na mejle urednice Studia City. Zares neprimerno je, da kot odgovorna urednica nastopa in odstavlja oseba, ki jo je ob imenovanju podprlo le 21 odstotkov zaposlenih. Aktiv novinarjev in društvo novinarjev sta jo zaradi predvolilnih oddaj pozvala k odstopu, pa se ni niti odzvala – to je zares neprimerno. In navsezadnje, zares neprimerno je, da vodstvo te slavne, mogočne hiše ne plačuje kolumnistov Studia City in da zdaj z mano noče podaljšati pogodbe, da torej s Studiem City počne to, kar je Janševa vlada počela s Slovensko tiskovno agencijo.

  • Snežič kršil oglaševalski kodeks

    Rok Snežič se predstavlja kot strokovnjak za davčno optimizacijo, kar je lepši izraz za davčno utajo. Je eden izmed sodelavcev predsednika SDS Janeza Janše in podpornik njegove stranke. Pred nedavnimi volitvami, konec februarja, se je dejavno vključil v predvolilno kampanjo. Čeprav uradno nima ne premoženja ne omembe vrednih prihodkov, je naročil in plačal oglasni prostor, plakate, na katerih je bila fotografija poslanca Levice Miha Kordiša s pripisanim vprašanjem »Si Slovenija to zasluži? KUL poslance«. Na vprašanje, kako je mogoče, da fizična oseba brez sredstev za preživljanje lahko nameni tisoče evrov za predvolilno oglaševalsko kampanjo, ni smiselno iskati odgovora, kaj šele od uradnih organov pričakovati, da zahtevajo odgovornost. Navsezadnje niti kazenskemu sodišču ne uspe začeti sojenja zoper Snežiča, čeprav mu tožilstvo očita, da je leta 2013 v postopku osebnega stečaja upnike oškodoval za okoli pol milijona evrov.

  • Zala Kramperšek

    6. 5. 2022  |  Mladina 18  |  Družba

    Vse za keš?

    Živimo v času »instagramskih mam in očetov«, ki so iz starševskega bloganja ustvarili eno najbolj priljubljenih vsebin z največ ogledi na družabnih omrežjih. »Mami« ali »oči profil«, kjer poročajo vse od težav v partnerskih odnosih do družinskih zadreg, ima danes že skoraj vsak posameznik, ki ima otroka. Poleg populariziranega razkrivanja družinske rutine, izletov in težav, pa na marsikaterem profilu starševskih vplivnežev ne gre brez promocij.

  • Uredništvo

    6. 5. 2022  |  Kultura

    Kam so šli?

    Danes ob 19. uri bo v Galeriji Fotografija v Ljubljani odprtje razstave z naslovom To ni naša vojna!, na kateri bodo na ogled fotografije, ki so jih ustvarili nekateri takratni fotografi Mladine. Gre za zgodbe pregnancev iz BiH v času postjugoslovanske vojne na Balkanu. 

  • Luka Volk

    6. 5. 2022  |  Mladina 18  |  Politika

    Ministrstvo je spremenilo ustanovni akt Prirodoslovnega muzeja Slovenije

    Prirodoslovni muzej Slovenije je zaradi upokojitve dolgoletne direktorice dr. Brede Činč Juhant letos ostal brez direktorja s polnimi pooblastili, kar dva poskusa razpisa za novega direktorja pa sta se lani izkazala za neuspešna, saj ministrstvo za kulturo ni bilo zadovoljno s kandidati. Naloge vršilca dolžnosti tako zdaj opravlja dr. Miha Jeršek. Poleg tega je članom sveta zavoda, ki jih imenuje vlada, sredi februarja potekel štiriletni mandat, zato je ministrstvo za kulturo prejšnji mesec imenovalo nove člane sveta. Tako je tik pred volitvami, zgolj teden prej, poskrbelo, da je bila sprejeta sprememba ustanovnega akta zavoda v točki, s katero je urejeno imenovanje direktorja muzeja. Ponavlja se zgodba, ki smo jo v mandatu vlade v odhajanju spremljali v Moderni galeriji in Narodnem muzeju Slovenije.

  • Luka Volk

    6. 5. 2022  |  Mladina 18  |  Politika

    Končni izid volitev

    V sredo so bili prešteti vsi glasovi, oddani na letošnjih državnozborskih volitvah, ki se jih je udeležilo skoraj 71 odstotkov volilnih upravičencev. Razmerij v novem sklicu državnega zbora niso spremenili niti glasovi iz tujine, kjer je glas oddalo 14.593 volilnih upravičencev, kar 5000 več kot na volitvah v državni zbor leta 2018. V državni zbor se je glede na končne izide uvrstilo pet političnih strank – Gibanje Svoboda z 41 poslanci, SDS s 27 poslanci, NSi je osvojila osem poslanskih mest, SD sedem in Levica pet.

  • Virtualna rezilna žica?

    Predsednik stranke Gibanje Svoboda in najverjetnejši predsednik vlade Robert Golob je pred volitvami napovedal, da bo njegova vlada s slovensko-hrvaške meje odstranila rezilno žico. Ne glede na to, da gre za všečno predvolilno obljubo, in ne glede na vprašanje, kaj pojmovno široka napoved sploh pomeni (na južni meji je poleg rezilne žice tudi precej panelnih ograj, ki pa imajo na vrhu prav tako rezilno žico), in ne glede na vprašanje, s kakšnim tempom se bo Golobova obljuba uresničevala, je to korak v pravo smer, torej stran od dosedanje skrajno nehumane mejne politike. Vendar z vidika odnosa države do beguncev, ki prihajajo z Bližnjega vzhoda in iz Afrike, to ni najpomembnejše vprašanje politike do migrantov.

  • Borut Mekina

    6. 5. 2022  |  Mladina 18  |  Politika

    Zlobiral in odšel

    Mark Boris Andrijanič. Eden od peterice postavnih fantov iz NSi, mož, ki ga je vlada pred slabim letom z velikim pompom imenovala za ministra brez listnice, pristojnega za digitalno preobrazbo, v mandatu, v katerem naj bi skrbel za slovensko digitalizacijo, pa mu je uspelo izpeljati projekt deljenja denarja za nakup računalniške opreme (tako imenovanih e-bonov). Kot se spodobi, je človek konservativne sorte, ponosen na korenine, družinsko tradicijo, lokalno izročilo, svoje mesto, na Slovenijo in Slovence.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    6. 5. 2022  |  Mladina 18  |  Dva leva

    Paradoks zadnjega ljudožerca

    Tako, sedaj pa gre zares. Ravno, ko pišem spodnje vrstice, se je končal medeni teden zmagovalcev letošnjih državnozborskih volitev. Bilo je lepo, a kratko. No, morda ravno zato lepo, ker je bilo kratko. Sedaj pa bo nastopil trenutek resnice. Kako oblikovati novo oblast, in še bolj, kako sanirati škodljive posledice stare oblasti. Morda je bila volilna zmaga še najlažji del procesa prehoda iz janšizma v odprto družbo in državo. Točno pred enim letom sem napisal kolumno z vprašanjem, kako očistiti Slovenijo janšizma, ne da bi ponavljali in utrjevali janšistične metode. Dejanšizacija ni nekaj odstranitev, nekaj novih nastavitev, ampak radikalna prekinitev s prakso, ki jo je Janša uvedel. No, ni je uvedel prvi in edini, a jo je razdelal do obisti; nihče pred njim tako radikalno intenzivno, grobo in arogantno. Takrat, pred letom, ko se nam še niti sanjalo ni, kdo bi lahko popeljal zafrustrirano ljudstvo iz objema samodržca, sem v analizo uvedel paradoks zadnjega ljudožerca. Saj poznate šalo o poglavarjih dveh ljudožerskih plemen. Eden pravi drugemu: Pri nas ni več ljudožercev; včeraj smo zadnjega pojedli. Ekonomija šale je več kot jasna. Z nasiljem se boriš proti nasilju, z lustracijo proti lustraciji, s političnimi zamenjavami proti političnim zamenjavam. Zadeva se kaj hitro izrodi. Kdo bo zadnji »ljudožerec«, kdo sme imeti zadnjo besedo, da ne rečem zadnji grižljaj. Paradoks je v tem, da brez ritualne »politične kanibale« Janševi ljudožerci ostanejo vpeti in podtaknjeni v vse podsisteme. Tempirana bomba! Če jih »poješ«, prakso politične kanibale utrjuješ, prolongiraš sam. Težko bo! Zlasti tam, kjer kljub pritiskom in vplivu nastavitve v Janševem kadrovskem cunamiju niso formalno zakonsko in statutarno sporne. En tak primer je Milan Krek na čelu NIJZ. Seveda bi bil kakšen epidemiolog, virolog z avtoriteto in referencami primernejši kandidat. A verjetno sta bila njegova kandidatura in imenovanje formalno nesporna. Da Krek ni bil dorasel funkciji, ki jo je v težkih časih opravljal, da ni ščitil stroke, da je sledil direktivam režima, tudi ko so bile v opreki s stroko, je znano. Kot je ostalo v spominu tudi dejstvo, da ni bil sposoben v javnih nastopih povezati dveh, treh tekočih stavkov, si zapomniti epidemioloških ukrepov, ki jih je ljudstvu zapovedoval. Pač, bil je nekakšen poljedelec na področju stroke v zelo zahtevnem obdobju. Namreč, sam je svoj čas po navedbi Dela povedal, da ga je h kandidaturi nagovarjalo precej posameznikov, pri čemer da ga je najbolj prepričala kolegica, ki ga je spodbujala, naj se prijavi, češ da je »njivo, ki jo je začel orati, vedno preoral do konca«. In tako je oral od tiskovke do tiskovke, od neumnosti do neumnosti, od pozabe do zlorabe. In bil medijem in javnosti bolj v zabavo kot korist. A kaj zdaj: evidentno politično nastavljen strokovni kader nam sporoča, da se ne bo uklonil »politični« (!) odstavitvi. Kot pravi, bo še naprej branil NIJZ, ker so po njegovih besedah že doslej nekatere politične stranke hotele in bodo očitno še naprej hotele imeti vpliv v inštitutu. Hja, NIJZ se resda ukvarja (med drugim) z javno higieno, očitno pa ne tudi s politično higieno.

  • Peter Petrovčič

    6. 5. 2022  |  Mladina 18  |  Svet

    Prazni zapori

    Svet Evrope je objavil poročilo s statistiko o stanju v zaporih v državah članicah v letu 2021. Glavna ugotovitev je, da se je število zapornikov v EU zmanjšalo. Tako je tudi v Sloveniji, kjer po dolgih letih ni več težav s prezasedenostjo. Se pa Slovenija uvršča med države z velikim deležem tujih zapornikov, ki jih je po slovenskih zaporih skoraj tretjina, povprečje v državah Sveta Evrope pa je 15,3 odstotka.

  • Monika Weiss

    6. 5. 2022  |  Mladina 18  |  Družba

    Sodnik Svetlič in avra narave

    Ustavni sodniki so s sedmimi glasovi proti enemu odločili, da odlok občine Pivka, s katerim je ta razglasila krajinski park Pivška presihajoča jezera in v njem uvedla prepoved gradnje novih tranzitnih energetskih, telekomunikacijskih in prometnih infrastrukturnih ureditev, ni v neskladju z ustavo.

  • Luka Volk

    6. 5. 2022  |  Mladina 18  |  Družba

    Radio Študent spet pod pritiskom

    Radiu Študent je lani grozilo, da mu bo njegova ustanoviteljica, Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU), v celoti odtegnila financiranje. Temu je sledila še odločitev ministrstva za kulturo, ki zavodu ni dodelilo sredstev na razpisu za medije. Naposled se jim je s študentsko organizacijo le uspelo dogovoriti za znesek v višini 84 tisoč evrov, kar je bilo vseeno precej manj od predvidenih 120 tisoč. A lanski program so s pomočjo prijav na razpise ter različnih donacij, kar radiu omogoča status nevladne organizacije v javnem interesu, vseeno izpeljali. Radio Študent je lani na ta način sam zbral kar 250 tisoč evrov oziroma skoraj polovico vseh letnih sredstev za delovanje.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    6. 5. 2022  |  Mladina 18  |  Kolumna

    Dolg ljudstvu

    Družbeno ozračje zadnjega ducata let je mešanica nezadovoljstva, jeze, negotovosti, kopnečega optimizma, občutka nemoči, naraščajoče ravnodušnosti in tekmovalnosti, pa tudi ostrejše govorice na tej čustveni podlagi. Tako ozračje je za ljudi naporno in za državo slabo.

  • Ko ostane le beseda?

    Francosko in slovensko volilno leto imata veliko skupnega. Francija je Slovenijo nasledila pri polletnem vodenju unije, predsedniške in parlamentarne volitve so se v obeh državah dogajale na isti dan, 24. aprila 2022. In nenavadno sta skupaj odzvanjali tudi v tujini. Ugledni Washington Post je celo onkraj Atlantika zaznal politično razliko, ki sproža upanje. Najboljše, kar se je po dolgem času zgodilo evropski liberalni demokraciji, sporoča, niso mogočne francoske volitve, temveč volilni izid v majhni Sloveniji. V evropski strateški refleksiji je to pomemben podatek. V Franciji je poraz Le Penove še vedno zmaga populistične desnice, v Sloveniji je poraz Janše vendarle zmagoslavje liberalno usmerjene levice. V obeh državah so etablirane stranke doživele neuspeh, povsod so temelj zmage nejasne obljube drugačnosti. Tu in tam gre šele za prvi polčas supervolilnega leta. V Franciji bodo karte dokončno premešale parlamentarne volitve junija, pri nas predsedniške in lokalne jeseni. Anksioznost političnega razreda v odnosu do realnih problemov sveta in sosledja zadnjih treh kriz nam je skupna. Tudi zato se v Sloveniji ne smemo delati Francozov v razumevanju francoskih volitev.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    6. 5. 2022  |  Mladina 18  |  Hrvaška

    Zloraba vojne

    Tako, končno so ga slovesno odkrili. Spomenik v Zagrebu, o katerem smo že pisali in ki je bil več mesecev prekrit zaradi zgodovinsko neustreznega poimenovanja Spomenik žrtvam holokavsta. Potem so se v stranki Zmoremo!, ki si je na lokalnih volitvah z veliko večino zagotovila oblast v prestolnici, prebrisano domislili, kako odpraviti težave z nezadovoljstvom Judovske občine v Zagrebu. Nekdanji kleni aktivisti so sklenili, da si smejo in da si tudi bodo pomagali s staro domobransko zvijačo, ki omogoča, da se predstaviš kot nekaj, kar ni ne tič ne miš. Tako so napis dopolnili z dodatkom »in Neodvisne države Hrvaške«. Zdaj se na spomeniku bohoti bastardni napis »V spomin na žrtve holokavsta in Neodvisne države Hrvaške«, odkritja pa se seveda niso udeležili tisti, ki jih predvsem zadeva – predstavniki Judov.