Mrtvi so sami krivi, da so mrtvi

Ko je rohnel 11-dnevni spopad med Izraelom in Palestinci, smo slišali: vse skupaj se je začelo na hitro in nepričakovano! Ko se je vse skupaj na hitro in nepričakovano končalo (»ustavitev ognja«), pa smo slišali: to se ponavlja – in čez nekaj časa se bo spet ponovilo! Spet se bodo udarili! Nič novega! Stara stvar!

Dobra vila pohlepa

Zvončica je vila, ki živi v deželi Nije skupaj s Petrom Panom in njegovo druščino Izgubljenih dečkov. Je majcena in drobna, oblečena v kratko zeleno oblekico, na hrbtu pa ima par žuželčjih kril, s katerimi leti po svetu; kakor vsaka prava vila ima magično moč, za čaranje uporablja čarobno paličico in svetleči se vilinski prah. Njen obstoj je v nasprotju z vsemi zakoni znanosti in logike, toda svet magije se požvižga na pravila; kot v klasičnem Disneyjevem animiranem filmu razloži sam Peter Pan, »vile obstajajo samo zato, ker otroci verjamejo vanje«. Natanko tako kot bitcoin, pa tudi večina preostalih kriptovalut.

Pogodbe med SDS in njenimi poslanci so protiustavne

Prejšnji teden je vrhovno sodišče izreklo sodbo, pomembno z vidika poslanske samostojnosti in neodvisnosti, ki ju ustava zagotavlja z besedami: »Poslanci so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila.« A to ustavno določilo vsaj ena politična stranka že dolga leta krši. S sodbo je vrhovno sodišče zaključilo sodno bitko med politično stranko SDS in njenim nekdanjim članom Zvonkom Lahom. Zmagal je pobegli poslanec Lah.

Moteči protikorupcijski elementi

Janez Janša je v intervjuju na tretjem programu nacionalne televizije nekaj ostrih besed namenil družbenim in državnim elementom, ki jih ima za moteče. Med temi se je znašla tudi Komisija za preprečevanje korupcije, s katero – tako kot s še nekaterimi drugimi državnimi nadzornimi mehanizmi – je ali pa je bil predsednik vlade v nekem razmerju; leta 2012 je prav objava poročila komisije o premoženjskem stanju predsednikov parlamentarnih strank odnesla njegovo drugo vlado.

Ukradeni Partizan

Igrišče Športnega društva (ŠD) Trnovo, ki je med prebivalci Trnovega še vedno znano pod imenom Partizan, je desetletja veljalo za središče družabnega dogajanja. Nato je prišla epidemija in z njo povezani ukrepi, zaradi katerih je bilo treba športni park zapreti. A poleg table, ki je zgolj začasno prepovedovala uporabo parka, se je nenapovedano pojavila še ograja. Trnovčani so čez noč ostali brez Partizana.

Našli smo izgubljenega bratranca karantanskega panterja 

Na začetku meseca je iz urada vlade za komuniciranje ušla novica, da bodo eno izmed protokolarnih daril ob predsedovanju države Svetu EU manšetni gumbi, ki jih bo krasila podoba tako imenovanega karantanskega panterja. Nekoliko presenečeni – takega panterja namreč nismo poznali – smo se obrnili na priznane zgodovinarje, a so nam tudi ti zatrjevali, da tak panter ne obstaja. Ko smo se za dodatna pojasnila obrnili na Ukom, se je ta zavil v molk. S kupom vprašanj, a še vedno brez odgovorov, smo se zato ponovno odpravili po sledeh skrivnostnega mačkona.

Dvojna merila

Ta teden smo spremljali politično dramo, ki se je začela v zraku. Letalo Ryanaira, ki je bilo na poti iz Grčije v Litvo, je v nedeljo pristalo v Minsku, kjer so nato aretirali – opozicijskega aktivista, blogerja in novinarja Romana Protaseviča in njegovo ženo Sofijo Sapega. Voditelji članic Evropske unije (EU) so v odzivu na incident pozvali k prepovedi prometa beloruskih letal v zračnem prostoru EU in k prepovedi uporabe evropskih letališč za ta letala. Prav tako so letalske družbe v EU pozvali, naj se izogibajo preletom nad Belorusijo, in se zavzeli za izpustitev Protaseviča.

»Kaj nas osrečuje kot družbo?«

Zadnje leto nas je zaradi epidemije pahnilo v digitalni svet, ki pa ga že leta oblikujejo velike korporacije. Med njih bi lahko šteli tudi Uber – taksi podjetje, ki se sicer veliko raje razglaša kot tehnološko –, za katerega se je slovenska vlada odločila pripraviti tudi posebno zakonsko podlago za delovanje. A digitalizacija je zdaj »tista« beseda, vlada se je odločila ustanoviti tudi svet za digitalizacijo, na njegov vrh pa postavila dolgoletnega Uberjevega lobista Borisa Marka Andrijaniča. Svet ima po eni strani lahko velik vpliv, hkrati pa bi lahko deloval zgolj v interesu peščice, popeljal pa naj bi nas proti tako imenovani četrti industrijski revoluciji. O tem, ali je za vsem skupaj kaj vsebine ali je to le neka forma, smo se pogovarjali s Filipom Dobranićem - Mukijem, hekerjem in programerjem skupine Danes je nov dan.

Vlado Miheljak

28. 5. 2021  |  Mladina 21  |  Dva leva

Rojstvo naroda

V poosamosvojitveni politični Sloveniji bomo po novem šteli čas pred kongresno resolucijo SDS in čas po njej. Kot v Nemčiji, kjer so v nekem dramatičnem zgodovinskem obdobju šteli čas pred šestim, tako imenovanim zmagovitim partijskim kongresom NSDAP v Nürnbergu in po njem. »Šesti kongres« SDS se bo očitno zgodil na junijskem 12. kongresu. Poslej nič več ne bo, kot je bilo. Pa tudi ne more in ne sme biti enako. Janša kar najresneje ogroža temelje demokratičnega ustroja. Vseeno, ali je to scenarij pacienta ali zgolj zlega politika. Velikopotezno, patetično, polno stereotipov, skoraj kot v Griffithovem Rojstvu naroda (The Birth of a Nation, 1915). In več kot opazno. Vpadljivo. Zato se spreneveda vsak, ki še vedno pravi, da tega ne vidi in ne prepozna.

Nezaželena razstava

Vrhniko poznamo po tem, da je rojstni kraj pisatelja Ivana Cankarja, še bolj znana pa je kot bogato arheološko najdišče. O dolgi zgodovini poselitve pričajo najdbe, ki izstopajo celo na svetovni ravni – poleg lesene osti, stare od 38 tisoč do 45 tisoč let, in ženske lobanje, ki velja za najstarejši najdeni skeletni ostanek na ozemlju Slovenije, je bilo na tem območju najdeno še najstarejše leseno kolo na svetu s pripadajočo osjo.

Pravica biti točno to, kar si želiš biti

Te dni poslušamo, kako je državni zbor postal hram napadalnosti in nizkotne govorice. Da še nikoli ni bilo tako. Res, kje in kdaj pa je bil ta nikoli? Če bi tisti, ki ugotavljajo, da še nikoli ni bilo tako, pogledali malce v zgodovino državnega zbora, bi ugotovili, da je bilo vedno nekaj sedežev rezerviranih za skrajno opolzke, grobe ljudi brez vseh manir. Ivo Hvalica, dolga leta najbolj nedostojen poslanec državnega zbora, je Jelka Kacina nekoč tako dolgo žalil, da ga je slednji namahal z Delom, ker je šel tako čez vse meje dostojnosti.

Janko Lorenci

28. 5. 2021  |  Mladina 21  |  Kolumna

Dremajoča moč ljudstva

Ko kulturni minister Simoniti, govoreč o kulturi, reče »neveden sem, ker me ne zanima«, si malo osupel in malo se ti gnusi. Enako je, ko SDS beblja o državljanski vojni. In kako čisto drugače je, ko gledaš nevladnike, ki nosijo v parlament podpise za referendum o pitni vodi! To je happening, pod zunanjo razigranostjo pa se skrivata trdo delo in pritajen strah celotne generacije. Mladi vedo, da se njihova prihodnost vrti okoli okolja.

Offline brskanje po spletu

Prejšnjo soboto so klasično ponudbo ljubljanske tržnice popestrile stojnice z nenavadno vsebino: med drugim smo lahko kupili denimo nošene spodnje hlačke ilustratorke Petre Korent, zavržene digitalne datoteke članov umetniškega kolektiva FrešTreš ali različne produkte z motivi »eksistencialnih emodžijev« – emodžijev, pod katere avtor Tadej Štrok izpisuje razna nihilistična sporočila. Poleg branjevk smo lahko tokrat na Plečnikovi tržnici podprli tudi mlade slovenske umetnike (in nekaj tujih), ki navdih, motive in koncepte svojih del črpajo iz medmrežja. Pod okriljem ljubljanskega zavoda Aksioma je potekala prva slovenska Yami Ichi tržnica, bolšji trg fizičnih predmetov, ki kažejo koncepte internetne umetnosti.

Pet let svežih rib

Ko se obiskovalec sprehaja po osrednji ljubljanski tržnici in zavije v ribarnico pod Plečnikovimi arkadami, ga pot mimogrede zanese še v sosednji prostor, ki je na prvi pogled ravno tako videti kot ribarnica, le da so v njem po stenah izobešene grafike in ilustracije. Gre namreč za mestno galerijo DobraVaga, ki na tej nenavadni lokaciji vztraja že pet let; polovico desetletja obhaja prav te dni.

Projekcije prihodnosti

Na tleh se je zvijala vrv in za hip se je zazdelo, kot da jo je nekdo pomotoma pozabil tam, tik ob steni velike galerijske sobane. Vendar ni bila pozabljena, tam ni bila po naključju, iz kupa se je strmo vzpenjala vse do stropa, kjer se je skrila v belo škatlico, nato se je nekaj metrov vila tik pod stropom in se sredi galerije spet spustila k tlom in tam pristala v ogromni kovinski posodi, polni tekočine. Bela penica na površju je izdajala, da je to milnica, vanjo potopljen velik krog, tak z metrskim premerom, pa, da bi bilo za vrv na drugem koncu galerije smiselno potegniti. In res, po nekaj močnih potegih se je krog dvignil in se razlezel v ogromen stožec iz vrvi. Obvisel je v zraku, z njega se je pocedila tekočina, na njem pa so se napele ogromne, geometrijsko kompleksne opne iz milnice, iz katerih bi lahko nastali ogromni baloni. Ko je stožec čofnil nazaj v posodo, so se opne iz milnice razblinile.