Grega Repovž

22. 5. 2020  |  Mladina 21  |  Uvodnik

Ekonomija in vardisti

Pri avtokratskih in populističnih oblastnikih je ves čas problem, da v času njihove moči družba dejansko ne more res zadihati. Vedno znova, vsak teden, če je mogoče, pa kar vsak dan ustvarjajo nove mejne situacije in nove družbene konflikte, s čimer pogosto zakrivajo odsotnost koristne vsebine. Glavna posledica ustvarjanja teh konfliktnosti pa je, da se njihove družbe zaradi tega ne morejo posvetiti resnim problemom. Dober primer tega so ZDA pod Donaldom Trumpom: že skoraj pet let je celotna družba ne glede na politični pol dobesedno terorizirana s Trumpovimi populizmi, izpadi, sovražnostmi in aferami.

»V času epidemije, ko bi likvidnostna pomoč morala biti hitra, smo padli na izpitu«

Ne mine dan, da se slovenska vlada ne bi pohvalila s hitro in učinkovito pomočjo slovenskemu gospodarstvu. A kot pravi Ana Stanič, je bila ta pomoč v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami počasna in celo neučinkovita. Zakaj? Ana Stanič je ena najboljših slovenskih strokovnjakinj za evropsko in mednarodno pravo. Pred kakšnimi dvajsetimi leti je v Londonu odprla odvetniško pisarno, specializirano za področja energetike, mednarodnega prava in reševanja sporov, v zadnjem obdobju pa svetuje vladam, ki morajo svoje protikoronske ukrepe priglašati evropski komisiji ali podjetjem, ki se pripravljajo na tožbe, ker naj bi bili njihovi konkurenti med koronakrizo deležni neupravičene pomoči. Tako ima svojevrsten pregled nad potezami držav EU, ki v zadnjih dveh mesecih pomagajo svojim podjetjem.

Naskok na RTV Slovenija

V ponedeljek zvečer je bil uradni profil slovenske vlade na Twitterju, ureja ga direktor urada za komuniciranje Uroš Urbanija, zelo dejaven. Zdelo se je, da se dogaja nekaj pomembnega. Je bila v tiskovnem središču vlade izredna tiskovna konferenca? Je koalicija sprejela usodno odločitev? Nič takšnega, le predsednik vlade Janez Janša je imel intervju na strankarski televiziji Nova24TV, na Twitterju pa so vladni uslužbenci redno in promptno objavljali izseke iz njegovega govorjenja.

»V nekem trenutku se mi je zazdelo, da sem sredi podivjane drhali, ki me namerava linčati.«

Že od mojih televizijskih začetkov so na RTV prihajale pritožbe zaradi mojega neslovenskega priimka. A le občasno in od posameznikov, tako da se s tem nisem obremenjevala. Organizirane pogrome na družbenih omrežjih, predvsem na Twitterju, pa sem začela doživljati leta 2015. Takrat so ti pogromi tekli vzporedno s potezami novega vodstva RTV. Najprej so me brez razloga in brez pojasnila čez noč umaknili z Dnevnika, me s tem, ko sem za to izvedela na hodniku, ponižali in degradirali, nameravali so me celo popolnoma odstraniti iz informativnega programa ter me premestiti v takrat še neobstoječo oddajo Halo TV, v kateri bi sprejemala telefonske klice gledalcev. Nikakor ne zaničujem nobenega dela, a vendarle sem za svoje novinarsko delo prejela nagrado Društva novinarjev za raziskovalno novinarstvo, priznanje RTV za posebne dosežke, viktorja za najboljši dokumentarni film in bila še večkrat nominirana za različne novinarske in medijske nagrade.

»Ko ti zaploska javnost, je to najvišje priznanje za novinarstvo«

Na RTV Slovenija smo napadov vajeni, napadov politike in javnosti. A pri tem je treba poudariti besedo – del. Dela politike in dela javnosti.

 »V osveženem novoreku se temu bojda pravi vojna z mediji«

S sodelavko Uršulo sva sredi novembra v petkovi jutranji rubriki Jezikanje na Valu 202 analizirala »šarcizme«. Pač, res se je nabrala kopica metaforičnih bravur tedanjega premiera, ki so se nama zdele vredne jezikovne obravnave, pri čemer sva se zavedala, da je manjšinska vlada precej škripajoča, premier pa v najini rubriki ne bo slišati kot najspretnejši retorik na svetu. Ampak – saj smo neodvisen, javni medij in sami presojamo, kaj se nam zdi vredno obravnave. In sva, kljub pomislekom o slabem tajmingu, pripravila oddajo. Odziv je bil ogromen, negativnih komentarjev tako rekoč ni bilo, čeprav si predstavljam, da Šarec, če je naletel na kako skrčko v klipingu, med branjem gotovo ni užival.

Otroci v šoli ne ogrožajo nikogar

Konec januarja je Britanec, ki se je teden prej mudil na poslovni konferenci v Singapurju, prespal v koči v smučarskem letovišču Contamines-Montjoie v Savojskih Alpah. Ni vedel, da se je na konferenci okužil z novim koronavirusom. V koči je bivalo še deset odraslih britanskih turistov v enem in pa britanska družina s tremi otroki v drugem apartmaju. Po vrnitvi v domovino se je po nekaj dneh odločil za obisk pri zdravniku. Test na covid-19 je bil pozitiven. Britanske zdravstvene oblasti so podatke vnesle v evropski sistem za hitro obveščanje o pojavih nalezljivih bolezni. Francoski epidemiologi so se odločili, da bodo primer podrobneje preiskali.

Z vojsko nad ljudi?

Čeprav vojska kljub več poskusom največje vladne stranke SDS do danes še ni dobila izjemnih pooblastil in čeprav med njimi nikakor ne bi bilo pooblastila za uporabo prisilnih sredstev, v vojašnicah že poteka urjenje vojakov za uporabo sredstev, kot so strokovni prijemi, vklepanje ipd. »Name osebno so se obrnili številni vojaki, ki jih v vojašnicah zaradi aktivacije pri varovanju meje urijo tudi za uporabo prisilnih sredstev in izražajo dvome o zakonitosti takšnega ravnanja na terenu,« je pred tednom v intervjuju za Mladino dejal predsednik Sindikata policistov Slovenije Kristjan Mlekuš.

Strankarski ustavni sodniki se odločajo strankarsko

Ker se ustavni sodnici Dunji Jadek Pensa izteka mandat, se spet začenja postopek imenovanja novega ustavnega sodnika ali sodnice. To je vedno pomembno politično vprašanje. V časih omejevanja človekovih pravic za potrebe spoprijemanja z epidemijo morda še toliko bolj. Od sestave ustavnega sodišča je odvisno, ali bo ta najvišji sodni organ v državi varoval ljudi in omejeval oblastno avtokracijo in represijo ali pa bo to zgolj tiho spremljal ali celo neposredno potrjeval ukrepe kot skladne z ustavo. Odločilno besedo pri izbiri ustavnih sodnikov ima navadno koalicija. Kdo je Barbara Zobec, ki si jo je za favoritko izbrala SDS?

N'toko

22. 5. 2020  |  Mladina 21  |  Žive meje

Težki časi za protifašizem

Leto 2018, tik pred parlamentarnimi volitvami, je madžarski filozof in glasni protifašist Gáspár Miklós Tamás gostoval na protijanševskih protestih. Med svojim predprotestnim predavanjem je javnost opozoril na skrb zbujajočo zgodovinsko resnico: Evropa se sama ni nikoli uprla fašizmu. Ne le Nemčija in Italija – vsaka država je imela svojo različico lokalne avtokracije, ki je čakala na svojo priložnost. Iz primeža etnonacionalističnih diktatur so nas povlekle predvsem tuje velesile, ki so povojno Evropo narisale na novo in upale, da se grozovita ideologija nikoli več ne vrne. Kljub temu pa grožnja radikalnih desnih vlad vseskozi visi nad evropskimi državami in se uteleša v čedalje močnejših strankah. Po tistih protestih leta 2018 Janši sicer ni uspelo sestaviti vlade, toda Tamásove napovedi so se uresničile dve leti kasneje – vsebinsko izžeti sredinski koaliciji ni uspelo dolgo zadržati vrnitve skrajne desnice na oblast. In tudi Evropa ni storila ničesar.

Kdo je naslednji?

Ana Roš iz Hiše Franko je mojstrica kulinarike z mednarodnim slovesom in prepoznavnostjo. Slovenija se je zaradi nje znašla na zemljevidu držav z najboljšimi restavracijami na svetu, k temu je pripomoglo tudi njeno pojavljanje v ameriških televizijskih oddajah. Lahko bi rekli, da je ena od najpomembnejših ambasadork naše države v svetu.

Logar si izmišljuje

Ko je prejšnji mesec, 14. aprila, parlamentarni odbor za zunanjo politiko obravnaval vladni odgovor Svetu Evrope na prijave o pritiskih na medije – vsebino t. i. depeše o slovenskih komunističnih medijih – je zunanji minister Anže Logar (SDS) nastopil precej arogantno. Poslance je obtožil, da se ne spoznajo na depeše zunanjega ministrstva in da ne razumejo postopkov, ki jih to vodi. Nato se je izognil poslanskim vprašanjem in predčasno zapustil zasedanje, češ da ima druge obveznosti. Poslanci so morali zasedanje zaradi tega prekiniti.

Konec svobodne razprave?

»Nesprejemljivo je, da so novinarke in novinarji v medijih izpostavljeni grobim osebnim žalitvam s strani vidnih politikov. Posebej problematične in nesprejemljive so žalitve, storjene z namenom zaničevanja kot na primer: XY je ’odslužena prostitutka, ki se jo da dobiti za 30 evrov’.« S temi besedami so javno pismo nasprotovanja odločitvi vrhovnega sodišča, da razveljavi pravnomočno »medijsko« sodbo zoper Janeza Janšo, začeli na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.

Šiškova varda se pod novo oblastjo čuti opogumljeno

Kakih 50 uniformiranih pripadnikov Štajerske varde je minuli konec tedna zasedlo vhod v policijsko postajo v Slovenski Bistrici in zastraševalo policiste. Varda se je za konec tedna na območju Bistrice urila pri enem od svojih pripadnikov, in ker je po urjenju na prizorišče prišel policist, se je skupina v nedeljo popoldne odločila, da takemu nadzoru naredi konec. Obiskala je policijsko postajo in srhljivo dogajanje posnela ter v živo predvajala na Facebooku.

Zmagovalci

Oblastniki so nam v preteklih tednih na vse mogoče načine vsiljevali primerjavo pandemije z osamosvojitveno vojno in obdobjem neposredno po njej: simbolno s Cankarjevim domom kot osrednjo komunikacijsko točko, z vojaškim besednjakom in z manipulacijo o »izrednih razmerah« (čeprav niso bile razglašene izredne razmere, pač pa pandemija). Ne nazadnje pa tudi z napeljevanjem k denuncianstvu in iskanju »notranjih sovražnikov« (najbolj na udaru so »tujci« iz drugih občin, na prvem mestu Ljubljančani).

Zaprite ga!

Donald Trump vse bolj spominja na Eleno Ceaușescu, ženo Nicolaeja Ceaușescuja, nekdanjega romunskega diktatorja, ki je imela le osnovno šolo, a so ji kljub temu podelili doktorat – iz kemije. Če so hoteli vedeti kaj o makromolekularnih spojinah, so vprašali njo, največjo strokovnjakinjo na svetu. Trump je največji strokovnjak za medicino – kot veste, je okuženim predlagal, naj si vbrizgajo razkužilno sredstvo, nedavno pa je povedal, da sam jemlje hidroksiklorokin, zdravilo proti malariji. Pomaga? Totalno! Ima covid-19? Ne. Vidite!

Smo res to storili?

V predahu po prvem valu okužb s covid-19 in v pričakovanju drugega vala je smiselno narediti bilanco dosedanjega spopadanja z virusom. V splošnem dobre, celo zelo dobre slovenske dosežke kazi dogajanje v domovih za starejše občane. Čeprav gre za zgodnja in dobro znana žarišča okužbe, slika dogajanja v njih danes še zdaleč ni popolna. A kar vemo, zadostuje za sum na resne etične in tudi zakonske kršitve, zdrse, v odnosu do oskrbovancev v teh domovih. Dejstvo je, da je bilo kar 80 odstotkov vseh umrlih zaradi covid-19 v Sloveniji oskrbovancev domov. V okviru EU je to tako visok delež, da nas ta kljub izjemno nizkemu številu umrlih med prebivalstvom zunaj domov po umrljivosti uvršča v zlato sredino EU. Znano je tudi, da je le manjši del teh oskrbovancev domov za starejše občane umrl v bolnišnicah, čeprav je zasedenost zmogljivosti za nego obolelih za koronavirusno boleznijo na vrhuncu epidemije komajda presegla tretjino postelj, ki so bile na voljo.