• Vasja Jager

    28. 9. 2018  |  Mladina 39  |  Politika

    Partizani odlagajo puške

    Medtem ko po Mariboru lokalni podporniki »Štajerske varde« in njenih oborožencev trosijo letake, s katerimi pozivajo k obrambi Andreja Šiška, gredo v Zvezi združenj borcev za vrednote NOB (ZZB NOB) v nasprotno smer. Desetega septembra, manj kot teden po razkritju posnetkov »vardine« telovadbe po štajerskih hostah, je predsedstvo ZZB NOB sprejelo sklep, s katerim je svoja posamezna združenja, društva, pokrajinske svete in spominske čete obvestilo, da je na prireditvah, ki jih pripravlja zveza ali njeni člani, prepovedano vsakršno – tudi muzejsko – orožje, spominske čete pa se morajo slovesnosti udeleževati brez značilnih starinskih pušk in mitraljezov.

  • Jure Trampuš

    28. 9. 2018  |  Mladina 39  |  Politika

    Pleh brez križa

    Krščanski forum SDS je pripravil, kot so ga predstavili v tedniku Demokracija, predlog, ki naj bi »razbesnel neokomuniste in leve džihadiste«. Versko krilo SDS predlaga, naj se na vrh Aljaževega stolpa namesti križ, zdaj je na vrhu zastavica z letnico. »Takšna gesta bi bila neke vrste zahvala Jakobu Aljažu, duhovniku in zavednemu Slovencu, ki je podobno kot bl. Anton Martin Slomšek na poseben način povezal slovenstvo in krščanstvo. Navsezadnje bi bila takšna gesta vsaj simbolna potrditev krščanskih korenin evropske civilizacije, h kateri sodimo tudi Slovenci,« so zapisali.

  • Uredništvo

    27. 9. 2018  |  Politika

    To je naslovnica nove Mladine

    Zakaj ljubezen ni dovolj, si preberite jutri v novi številki Mladine >> #Mladina39 

  • Darja Kocbek

    27. 9. 2018  |  Družba

    Jalov boj proti pranju denarja

    Narkokarteli, teroristi in voditelji držav denarja ne perejo več v finančnih oazah na Pacifiku, ampak v Evropi. Nadzorniki, bankirji in politiki na podlagi velikega števila primerov odkritja nezakonitega denarja v zadnjem času ugotavljajo, da nova pravila in ostrejši nadzor na svetovni ravni delujejo. Seznam držav, kjer perejo denar, ki ga objavlja organizacija OECD, je tako rekoč prazen. Toda to nikakor ne pomeni, da pranja denarja ni več.

  • Damjana Kolar

    27. 9. 2018  |  Kultura

    Deset kulturnih dogodkov od četrtka do sobote

    Tokrat priporočamo premiero dokumentarno-igranega filma Cankar v režiji Amirja Muratovića, premiero tragične farse Oče francoskega dramatika Floriana Zellerja v režiji Jerneja Kobala, premiero glasbeno-dokumentarnega filma Pero Lovšin-Ti lahko, premiero Balzacove komedije Mercadet ali Poslovni človek v priredbi in režiji Janeza Pipana.

  • Uredništvo

    26. 9. 2018  |  Družba

    Ne bomo tiho

    Tudi v Sloveniji smo priče porastu skrajne desnice, poveličevanju nacifašizma in hujskaštvu zoper drugačne in drugače misleče. Na muhi skrajnih desničarjev sta se znašla tudi antropologinja in Večerova kolumnistka Svetlana Slapšak ter umetniški vodja Mladinskega Goran Injac. Oba omenjena bosta na okrogli mizi, ki bo 4. oktobra potekala v Slovenskem mladinskem gledališču (SMG), skušala analizirati razloge za to in odgovoriti na vprašanje, kako se lahko kot civilna družba temu pojavu upremo. Pogovor bo vodil novinar Erik Valenčič, vstop na dogodek pa je brezplačen. 

  • Darja Kocbek

    26. 9. 2018  |  Politika

    Nov poskus omejevanja svobode medijev 

    Mediji v Avstriji se soočajo z novim poskusom omejevanja kritičnega poročanja, odkar je koalicijska partnerica v vladi desničarska svobodnjaška stranka (FPÖ). Ministrstvo za notranje zadeve na čelu katerega kot minister uraduje Herbert Kickl iz FPÖ je deželnim policijskim uradom poslalo elektronsko pošto v katerem jim naroča, naj z določenimi časopisi omejijo sodelovanje. V sporočilu ministrstvo omenja dnevnika Standard in Kurier ter tednik Falter, ki »zelo enostransko in negativno poročajo o ministrstvu za notranje zadeve oziroma policiji«.

  • Damjana Kolar

    26. 9. 2018  |  Kultura

    Osvobojena ženska ni podrejena moškemu

    V Prešernovem gledališču Kranj bodo danes, 26. septembra ob 19.30 krstno uprizorili slovito delo ameriškega dramatika Davida Ivesa Venera v krznu (2009), ki je za osnovo vzel eno najslavnejših novel Leopolda von Sacher-Masocha, po katerem je poimenovan mazohizem. Ivesova priredba je predvsem zgodba o gledališču, o večni igri zapeljevanja in izmikanja, o erotično obarvanem odnosu režiserja in mlade igralke, ki plast za plastjo razkrije pasti mešanja fikcije in realnosti ...

  • JAVNO PISMO

    25. 9. 2018  |  Družba

    Če je cilj države zdravje otrok, naj se ukvarja z vzroki za debelost, ne z diskriminacijo veganov 

    Državljani in državljanke Republike Slovenije, ki smo iz etičnih razlogov izbrali veganski ali vegetarijanski način življenja, zavračamo okrožnico razširjenega pediatričnega kolegija glede prehrane v vrtcih in šolah kot neustavno, neetično in nedemokratično.

  • Darja Kocbek

    25. 9. 2018  |  Družba

    Ko je novinar v službi propagande

    Družba, ki dopušča, da jo zavaja sramoten tisk, se samo pomika proti suženjstvu, je leta 1951 v pogovoru za revijo Caliban o vlogi novinarstva ob izbruhu nasilja v Alžiriji dejal francoski pisatelj, intelektualec in novinar Albert Camus. Skupaj z novinarjem in intelektualcem Jeanom Danielom sta se takrat, ko so se Alžirci borili za osamosvojitev od Francije, soočala z napadi in obtožbami, ker nista slepo sledila nacionalistični propagandi Francije. Da ne ravnata v skladu s poklicnimi standardi, so ju obtoževali povprečni direktorji časopisov, katerih imen se danes nihče več ne spomni. Tudi kolegi novinarji, ki so bili zaslepljeni z ideologijo in zaradi tega niso bili sposobni videti, kaj se je dejansko dogajalo na ulicah, so ju napadali. Napadali so ju tudi slepi, fanatični bralci, ki niso spregledali, da so zaradi imperialističnega sovraštva postali zlobni ljudje.

  • Damjana Kolar

    25. 9. 2018  |  Kultura

    Intimno življenje Ivana Cankarja

    Ob 100. obletnici Ivana Cankarja bodo 26. septembra ob 19.00 v Razstavni dvorani NUK odprli razstavo z naslovom Jaz sem Cankar - in to ti pove vse!, na kateri bo predstavljen izbor iz pisateljeve korespondence. Zapuščina Ivana Cankarja obsega več kot 1500 ohranjenih pisem, v katerih je razmišljal o družini, prijateljstvu, ljubezni, denarju, vzorih, načrtih in razočaranjih. Avtorji razstave: Žiga Cerkvenik, Marijan Rupert in Silvan Omerzu.

  • IK, STA

    24. 9. 2018  |  Politika

    SD prehitel Šarčevo LMŠ

    Vlada premierja Marjana Šarca uživa 36,5-odstotno podporo, 45,4 odstotka vprašanih pa je z njo nezadovoljnih. Med strankami ima  največjo podporo še vedno Janševa SDS, Židanova SD pa je tokrat prehitela Šarčevo LMŠ in se uvrstila na drugo mesto. Tako je pokazala zadnja javnomnenjska raziskava Mediane za Pop TV. 

  • Novinarske redakcije se bodo dodatno krčile, lastniki pa bodo medije izkoriščali za svoje interese

    Vprašanje trendov na področju sprememb medijske krajine v Sloveniji je povezano v glavnem z vprašanjem digitalizacije ter posledic, ki jih tovrstne tehnološke spremembe prinašajo za ekonomsko delovanje medijev (poslovne modele), tehnološke spremembe pri sami produkciji in sprememb konkurenčnega okolja. Radikalni tempo sprememb, definiranih bodisi kot 'inovacij' (spremembe obstoječih akterjev) ali 'disrupcij' (vstop novih akterjev) preprečuje stabilnost delovanja medijev ter z njimi povezanih industrij (oglaševanja, telekomunikacij, glasbe, novinarstva, AVMS produkcije …) in onemogoča večjo gotovost pri napovedih trendov za naslednja leta – velja zgolj jasnost nenehnih sprememb, nenehne nestabilnosti in nenehne negotovosti.

  • Darja Kocbek

    24. 9. 2018  |  Politika

    Velika Britanija brez EU ni več velika

    Britancem pol leta pred predvidenim izstopom Združenega kraljestva iz EU (Brexit) postaja jasno, kako na debelo so jih tisti, ki so predlagali referendum o Brexitu, nalagali. Eden najglasnejših podpornikov referenduma evroskeptični evropski poslanec Nigel Farage ni le umolknil, ampak je izginil s političnega prizorišča. Tako mu ni treba ne razlagati svojih laži o velikih koristih, ki naj bi jih izstop iz EU prinesel britanskim podjetjem in gospodinjstvom, kot tudi sprejeti kakršno koli odgovornost zanje. Brexit je eden najbolj poučnih primerov, kam pripelje populizem in kako neodgovorni so dejansko politiki, ki ga uporabljajo.

  • Izak Košir

    21. 9. 2018  |  Mladina 38  |  Politika

    Novi in stari obrazi

    V državnem zboru smo dobili šest novih poslancev, saj jih je prav toliko odšlo na ministrske položaje v novi vladi, ki ji predseduje Marjan Šarec.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    21. 9. 2018  |  Mladina 38  |  Uvodnik

    Besede

    V kabinetu predsednika vlade republike Slovenije na enem izmed najobčutljivejših položajev od tega tedna sedi eden nevarnejših ljudi v državi. Gre za človeka, ki odkrito razpihuje sovraštvo, ki je kljub primerni izobrazbi in izkušnjam popolnoma nestrokoven na svojem področju, je nevaren fanatik. Je človek, ki bi ga, če varnostne službe v tej državi delujejo, dejansko morali zaradi njegovih stališč doslej zelo natančno nadzorovati, med drugim zato, ker je na prejšnjih funkcijah zavestno in načrtno prikrival delovanje neonacistov v državi. Ta človek je odslej tisti, ki usmerja varnostno politiko te države.

  • Damjana Kolar

    24. 9. 2018  |  Kultura

    Občutljivosti in preobčutljivosti, ki zavirajo spremembe

    Od 24. do 29. septembra bo na različnih prizoriščih v Ljubljni potekal 10. Festival sodobne elektronske glasbe in tranzitornih umetnosti Sonica s poudarkom na umetniških izrazih, ki združujejo glasbo in zvok z drugimi umetniškimi formami. Letošnji festival poteka pod naslovom Pre/Občutljivost. "Finančni, politični in družbeni premiki povzročajo občutljivost in pogosto tudi preobčutljivost, ki zavira spremembe. Sprašujemo se, če je področje zvoka, ki ga gojimo, v tem prostoru in času občutljivo in potrebno zaščite, zanima nas kdaj stopamo v polje pre/občutljivosti in koliko, če sploh, nas ta pre/občutljivost določa in pozicionira v svetu. S festivalom pa pozivamo h gojenju občutljivosti za zvok, ki v spajanju in prepletanju vedno šepeta, citira in misli trenutno družbo," je zapisala vodja festivala Neja Tomšič.

  • Izak Košir

    21. 9. 2018  |  Politika

    Radio Mladina: Grega Repovž o primeru Črnčec

    Pogovor z urednikom Mladine je nastal na podlagi uvodnika Besede in naslovne teme Antistrokovnjak >> #Mladina38 

    https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/502556346&color=%23ff000f&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

  • Borut Mekina

    21. 9. 2018  |  Mladina 38  |  Politika

    Anti strokovnjak

    Predsednik vlade Marjan Šarec se s preteklimi, rasističnimi, šovinističnimi, nestrpnimi ali žaljivimi izjavami Damirja Črnčeca ne strinja ter jih zavrača in obsoja. Kljub temu je zaposlil Črnčeca kot svojega svetovalca za nacionalno varnost, in sicer zaradi njegovih strokovnih veščin, ki naj bi prevladale. »O strokovnosti Damirja Črnčeca ne dvomimo in mu priznavamo dobro poznavanje področja ter verjamemo, da lahko s tem izdatno pripomore k izboljšanju stanja na varnostno-obveščevalnem področju naše države,« so ta teden sporočili iz poslanske skupine Liste Marjana Šarca. Kakšen strokovnjak je torej Črnčec?

  • Erik Valenčič

    21. 9. 2018  |  Mladina 38  |  Politika

    V vrtincu norosti

    V svetu potekata procesa, ki bosta močno zaznamovala 21. stoletje. Širijo se območja brezvladja, ki dolgoročno uničujejo celotne države in regije. Po navedbah Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) je bilo zaradi vojn, nasilja in preganjanja lani razseljenih 16,2 milijona ljudi, zaradi česar je število beguncev po svetu naraslo že peto leto zapored, in sicer na 68,5 milijona. Predstava, da je večina razseljenih ljudi nastanjena v razvitih državah, je napačna, opozarja UNHCR: »Podatki kažejo, da je res ravno nasprotno – kar 85 odstotkov beguncev je v državah v razvoju; številne od njih so brezupno revne in prejemajo le malo pomoči za oskrbovanje teh ljudi.« Revščina ogroža tudi prihodnost stabilnejših držav. Za primer, Brazilski forum za javno varnost, neodvisni inštitut, ki objavlja statistične podatke o kriminalu, je nedavno razkril, da je bilo v Braziliji lani umorjenih 63.880 ljudi, kar presega skupno število ubitih v medijsko pogosteje omenjanih Venezueli in Mehiki. Vse večjo grožnjo svetovnemu miru pa pomenijo tudi podnebne spremembe, ki jih v Pentagonu imenujejo »množitelj groženj«, saj občutno prispevajo k stopnjevanju družbenih napetosti in vojn ter zagotavljajo nadaljnjo širitev območij brezvladja.

  • Ameriški holokavst

    »Le 22 let po tem, ko je Kolumb prvič pristal na Karibih, je bil gosto naseljeni otok, ki ga je raziskovalec preimenoval v Hispaniolo, učinkovito opustošen; skorajda osem milijonov ljudi – Kolumb se je odločil, da jim reče ’Indijci’ – so pokosili nasilje, bolezni in brezup,« pravi ameriški zgodovinar David E. Stannard, avtor monumentalne knjige Ameriški holokavst (Osvajanje Novega sveta), ki je – v prevodu Zoje Skušek – izšla tudi pri nas.

  • Staš Zgonik  |  foto: Uroš Abram

    21. 9. 2018  |  Mladina 38  |  Družba

    Učenec sit, šola cela

    Slovenija je lahko, kar se tiče šolske prehrane, zgled marsikateri državi v razvitem svetu. Tudi v precej bogatejših državah si morajo otroci hrano kupovati sami ali pa si jo prinesti od doma. V Sloveniji je z zakonom o šolski prehrani vsakemu učencu v okviru javne službe zagotovljena malica, šole pa si prizadevajo svojim varovancem omogočiti tudi zdravo kosilo.

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    21. 9. 2018  |  Mladina 38  |  Družba

    Dr. Svetlana Slapšak, antropologinja, javna intelektualka

    Svetlana Slapšak živi v središču Ljubljane, je neverjetno aktivna, spremlja vse, televizijo, časopise, internetne medije, veliko bere in piše, znanstvena dela, literaturo, odmevne kolumne za Večer, predvsem pa se smeji. V svoji mladosti se je nalezla disidentstva, načelnosti, priznava tudi, da se je včasih motila. Recimo pri vprašanju svobode govora. Nekoč je namreč vodila skupino intelektualcev, ki so se uprli jugoslovanskemu verbalnemu deliktu, danes priznava, da imajo besede tudi moč, da sporočila pesnikov, bojne parole politikov ne živijo sami od sebe, pač pa so zanje odgovorni tisti, ki jih širijo. Zato je sovražni govor zelo nevaren, prepoved sovražnega govora je zanjo, paradoksalno, omogočanje svobode. Stvari, o katerih govori in na katere opozarja Svetlana Slapšak, so globoko resnične.

  • Izak Košir

    21. 9. 2018  |  Mladina 38  |  Politika

    Rdeča zvezda in resnica

    V Komnu je 15. septembra že tradicionalno potekala državna proslava ob vrnitvi Primorske k matični domovini. Na ta dan zaradi istega razloga praznujemo tudi državni praznik, čeprav ne gre za dela prost dan. Na državnih proslavah so obvezno, kot veleva protokol, razobešeni državni simboli, kot sta zastava in grb. Tako je bilo tudi tokrat.

  • Damjana Kolar

    21. 9. 2018  |  Kultura

    REJVikend

    Ne veste kam v petek in soboto zvečer? V K4 bodo v okviru večera Temnica nastopili Mind Machines, Marta, Herman K in drugi, v Dvorani Gustaf v Mariboru AnatomiX, Vooid, M2K, Aveho, Kryptønite, Aniline, Nukleus, v Pritličju brooklynski DJ in producent Dillian, v Klubu Monokel pa DJ-ka in producentka Cassette, ki živi v Sydneyu, kjer redno nastopa na underground klubskih dogodkih, kot so Subsonic, Divsion, We Love, Return to Rio, Spice, Blueprint in S.A.S.H.

  • Darja Kocbek

    20. 9. 2018  |  Politika

    Ima tudi Slovenija pogoje za nastanek avtoritarne države?

    Ob pravih pogojih vsaka družba lahko obrne hrbet demokraciji, na podlagi lastnih izkušenj z dogajanjem na Poljskem v članku v The Atlantic Svarilo iz Evrope: Najhujše šele pride, opozarja Anne Applebaum, kolumnistka in profesorica na London School of Economics. V njem opisuje, kako se je spremenila družba, ki se je zbrala na novoletni zabavi, ki sta jo ob prelomu tisočletja s soprogom priredila na podeželju na Poljskem.

  • Zakaj se nihče v Sloveniji ne želi ukvarjati s težavami in pravicami sodnikov? 

    Pred letom dni je Slovenija v Istanbulu postala evropski košarkarski prvak, v istem obdobju pa so s stavko pričeli sodniki, ki so se košarkarski zvezi postavili po robu zaradi enostranskega sprejema sklepa o spremembi višine sodniških stroškov. Z omenjenim sklepom so sodnikom kilometrino znižali za 44 odstotkov, kar je privedlo do bojkota sojenja tekem pod novimi, spremenjenimi pogoji. V začetku oktobra so sprte strani dosegle sporazum o vnovični vzpostavitvi sodniških stroškov, ki so veljali že v pretekli sezoni. Odgovorni pri KZS, sodniški organizaciji in združenjih klubov so se zavezali, da bodo poiskali skupno rešitev po koncu tekmovalne sezone 2017/18. Kljub intenzivnim pogajanjem, jim skupne rešitve ni uspelo najti, s ponovnim enostranskim delovanjem košarkarske zveze pa so se razmere ponovno zaostrile.

  • Uredništvo

    20. 9. 2018  |  Politika

    To je naslovnica Mladine

    Več o metamorfozi novega predsednika vlade si lahko preberete v aktualni številki Mladine >> #Mladina38 

  • Damjana Kolar

    20. 9. 2018  |  Kultura

    Deset kulturnih dogodkov od četrtka do sobote

    Tokrat priporočamo premiero Cankarjeve politične komedije Za narodov blagor v režiji Mihe Goloba, otvoritev retrospektive filmov ob 100-letnici rojstva Ingmarja Bergmana, praznovanje 9. obletnice Kina Šiška s premiero glasbenega dokumentarca Bend VS brend ter koncertom skupin MRFY in The Mint, prvo edicijo festivala Račka 2018 z naslovom Produkcija želje in užitka, ki se usmerja na razmerje med umetnostjo in seksualnostjo, krstno uprizoritev igre nemške avtorice Dee Loher Tatovi v režiji Ivane Djilas.