Zgodovina in študije obnašanja v boju proti pandemiji

Pogled v zgodovino pokaže, da se naš odziv na pandemije ni zares spremenil. Primerjava med kugo v Londonu l. 1665 in covid-19 kaže, da negotovost in strah potencirata skrajno vedenje in porast oportunizma; tako med mazači kot med tistimi, ki hlepijo po pozornosti.

Dobrodošli v kripto svet! Spet?!

Bitcoin je že nekaj časa spet na pohodu. Del novih vlagateljev predstavljajo institucionalne naložbe, sočasno se je povečalo število kitov. Rasti ni škodilo niti zanimanje Elona Muska, ugodne pogoje pa so zagotovile ameriške zvezne rezerve s tiskanjem novega denarja. 

Naj bo 2021 leto sindikatov

V medijski krajini se sindikate vse preveč rade slika kot tiste, ki nagajajo podjetjem in državi, ne pa kot tiste organizacije, ki skrbijo za najranljivejše v proizvodni verigi. Razumljivo je, da večina medijev (ki so velikokrat najprej korporacije) o delovanju sindikatov poroča takrat, ko zaostrijo pogajanja s kakšno institucijo, ter da jih takrat predstavlja kot nasprotnike javnim in zasebnim upravam. Problem nastane, ko se o sindikatih pogovarjamo samo skozi prizmo njihovega "nasprotovanja" in "blokad".

Ekstremno bo za vse

Vremenski ekstremi, ena izmed uničujočih posledic podnebnih sprememb, so zadnja leta prisotni povsod po svetu ter so – in še bodo – prisilili množice ljudi v selitve. Jasno je, da bodo nekatere azijske in afriške države, ki niso med največjimi onesnaževalci planeta, a imajo ''nesrečno'' geografsko lego, nosile največjo težo posledic segrevanja ozračja. Jasno pa je tudi, da podnebne spremembe ne bodo izbirale – narava vse bolj kaže zobe tudi v Evropi, kar se glede na število selitev iz degradiranih območij najbolj pozna v Nemčiji, Španiji, Franciji, Bosni in Hercegovini ter Moldaviji. A vremenski ekstremi ne bodo prizanašali nikomur. Posledice suš, poplav, požarov in naraščanja morske gladine bomo v večji ali manjši meri občutili čisto vsi. 

Srečnega pa zdravega tudi za okolje!

Leto 2020 si bo večina ljudi zapomnila po globalni pandemiji in preglavicah, ki jih je ta povzročila. Začasna in delna zaustavitev javnega življenja je pripomogla k 7 % upadu emisij toplogrednih plinov. A znanstveniki opozarjajo, da gre za kapljo v ocean, saj bo v prihodnjih letih sledil neizbežen povratek v “normalnost”, ki je bila do sedaj tako škodljiva za okolje.

Facebook, platforma za represijo

Vietnam je ena najstrožjih držav glede svobode govora. Stanje se je l. 2018 še poslabšalo z zakonom o kibernetski varnosti, s katerim lahko vlada poljubno umakne katero koli protivladno vsebino. Vlada je tako aprila 2019 upočasnila Facebookove strežnike, podjetje pa se je vdalo strožji cenzuri, ki vsako politično objavo hitro označi za sovražni govor.

Novice s sončne strani

Katastrofalno leto 2020 je vendarle prineslo tudi kar nekaj dobrih novic.

Saudi Arabia & Chill

Bryan Fogel je tisti režiser, ki je leta 2018 svoj dokumentarec z naslovom Icarus prodal Netflixu in se v zgodovino zapisal kot prvi filmski ustvarjalec, ki je prejel oskarja za delo izdano pod pokroviteljstvom največje spletne platforme za ogled televizijskih serij in filmov.

Krhkost politične nekorektnosti

Izraz "snežinka" je ena tistih žaljivk, s katero so alt-right vojščaki, pijani od moči, ki jim jo je dalo prelomno leto 2016, označevali domnevno preobčutljive posameznike na levici. Te naj bi hitro užalil predvsem rasističen ali homo/transfoben desničarski diskurz.

Ni vsako rojstvo čudež

Da bodo ceno pandemije dražje plačale ženske, se je dalo napovedati že ob izbruhu novega koronavirusa. Napovedi so se uresničile, predvsem pa jih lahko opazujemo na področju ženskega reproduktivnega zdravja in pravic.

Covid za zapahi

Preživljanje epidemije – sploh med prazniki – ni lahko, še težje pa je za ranljive skupine. Situacija v slovenskih prezasedenih zaporih ni rožnata. Od začetka drugega vala so zapornikom omejeni obiski in izhodi, kar v večini primerov pomeni, da že mesece niso videli družin. Še bolj na udaru so zapornice na Igu s precej slabšimi (diskriminatornimi) pogoji, ki jim ni omogočena niti uporaba mobilnega telefona in interneta.

Druže Twito, mi ti se rugamo

Iz primeža odvisnosti se je težko izviti, najsi gre za zlorabo substanc ali destruktivno vedenje. Pregovorni prvi korak je priznanje, da imamo problem. Ne Toninu, ampak samemu sebi. 

Vsi mi smo indijski kmetje

V senci pandemije se je v zadnjih tednih v Indiji odvijala državljanska nepokorščina epskih razsežnosti, saj je 250 milijonov ljudi protestiralo proti reformi kmetijstva.

Pogovoriti se moramo o cepljenju

Medtem ko se svet pospešeno pripravlja na masovno cepljenje proti koronavirusu, so ponekod prvi zdravstveni delavci in pripadniki ranljivih skupin cepivo že prejeli. Izzivov z implementacijo in stanjem zalog je precej, a glavna skrb se skriva drugje. 

S škodo na pomoč

Države v mednarodnih odnosih kot sredstvo mehke moči pogosto uporabijo ekonomske sankcije. S tem ukrepom želijo neko državo osamiti in prizadeti njeno ekonomijo v upanju, da bo država spremenila politiko.

Kulturni monopoli

V družbi, v kateri vse bolj prevladuje menedžerski odnos do kulture, ne preseneča več nič. Ali si je glasbenica Grimes zaslužila nepovratna sredstva, ki jih delno financira Oddelek za kanadsko dediščino, ali ne, verjetno nikoli ne bomo nikoli izvedeli. Precej zaskrbljujoče pa je, kako so jo mediji v zelo kratkem času iz uspešne umetnice prelevili v zgolj partnerico milijarderja Elona Muska in mamo njegovega otroka. Še bolj problematično je, da se o kulturi vse pogosteje piše samo z rumeno, obenem pa se jo tudi zaničuje.

Manipulacije študentskih funkcionarjev

Nedavno so družbena omrežja preplavile objave zveze Študentskih klubov Slovenije (ŠKIS). Študentski funkcionarji moledujejo za podporo, ogroženo naj bi bilo celo študentsko življenje. Zakaj?

Zaprta vrata urada Varuha človekovih pravic

Živimo v državi, kjer oblastniki individualno obračunavajo s kritičnimi posamezniki tako, da jim jemljejo statuse ali pa jih mečejo na cesto. Na tiste, s katerimi ne morejo obračunati direktno, so se spravili z odlokom, na podlagi katerega jih lahko zaradi izrečenih besed oglobijo za malo manj kot 15 povprečnih slovenskih plač.

Kozmetični in frizerski saloni pred šolami

Biti ministrica za šolstvo med pandemijo vsekakor ni enostavno – odločitev, ali naj bodo šole odprte ali ne, je tehtanje dveh slabih scenarijev. A to ne more opravičiti dejstva, da je ministrstvo popolnoma pogrnilo pri podpori vseh vključenih v izobraževalni sistem. Spomnimo, da smo šolsko leto začeli z neživljenskimi navodili, naslednjih par mesecev smo se vsak teden znova spraševali, ali pouk v učilnicah bo, zdaj, ko se mnogi starši pritožujejo o poteku šolanja na daljavo, pa ministrica pravi, da naj težave rešujejo s šolami.

Predsednik vlade, poklicni spletni trol

V petek je Janša na Twitterju preživel pribl. 3 ure in 31 minut. Od začetka 2. vala pandemije že 175 ur oziroma več kot teden dni. Celo ubogljivi Tonin je v Tarči potarnal, da je premierja prosil, naj vsaj za en mesec odloži Twitter.

Ne lub' se nam več!

Nekulturni minister za kulturo Simoniti je zapustil sejo odbora za kuturo z besedami: "Ne lub' se mi več!" Vprašanje Zlatkovega statusa morda res ni najbolj ključno vprašanje na področju kulture, sta pa obstrukcija koalicije in ministrov odhod s seje lepa pokazatelja vzvišenega odnosa in šerifovskega haranja po ostankih pravne države.

Nekorekten humor ali svoboda izražanja?

V tedniku Demokracija se je te dni pojavil zapis, ki je za sodobne čase popolnoma nesprejemljiv. Opisuje od boga poslano bolezen, ki bo Zemljo očistila škodljivcev, begunce primerja s plevelom, pisec pa skuša znanstveno potrditi svojo teorijo, ki aludira na nacistično teorijo o večvrednosti bele "rase". Tednik se zgovarja na satiro, kljub temu pa je bila na vrhovno tožilstvo podana kazenska ovadba zoper kolumnista in odgovornega urednika.

Namesto domoljubja – ustavoljubje

Trenutna vladna garnitura, še posebno SDS in njeni sateliti, se zelo rada sklicuje na ljubezen do Slovenije. Domoljubje je nekaj, kar so rezervirali zase (in, seveda, rumene neonaciste), medtem ko vsi Drugi Slovenijo sovražijo in uničujejo.

Zmaga za okolje

Evropsko sodišče za človekove pravice je pred dnevi sprejelo pomembno, če ne celo zgodovinsko odločitev. Pritrdilo je namreč mladi portugalski šesterici, ki je septembra letos vložila prvo podnebno tožbo na sodišče v Strasbourgu proti 33 državam, med katerimi je tudi Slovenija. S tožbo so dosegli pravno zavezujočo odločitev sodišča, ki nacionalne vlade toženih držav zavezuje k ukrepanju za ustavitev podnebne krize. Razsodba jim obenem nalaga, da se morajo na obtožbe odzvati do februarja prihodnje leto.

Solidarnost kot alternativa dobrodelnosti?

V ZDA so bili milijoni univerzitetnih študentov že pred izbruhom covid-19 v težavah zaradi previsokih šolnin in naraščajočih življenjskih stroškov. V zadnjih mesecih so razmere za mnoge od njih postale dramatične, saj so izgubili službe, kampusi pa so zaprti.

Kolektivizem vs. individualizem

Medtem ko se Evropa in ZDA bojujeta s smrtonosnim drugim valom pandemije, se mnogi prebivalci azijskih držav sproščeno družijo po nakupovalnih centrih in barih. 95 milijonski Vietnam ima denimo manj kot 10 dnevnih okužb, Tajvan pa naj bi se popolnoma izognil postkoronski recesiji.

🏳️‍🌈 Fidesz 🏳️‍🌈

Novico o zadrogirani bruseljski orgiji, katere se je udeležil vodja poslanske skupine Fidesz in "dober kolega Milana Zvera", velja postaviti v kontekst.

Vohunjenje nad zaposlenimi kmalu še lažje!

Microsoft, ki je skozi desetletja svojega obstoja močno zaznamoval tako osebne kot službene računalnike, pripravlja ponudbo, ki bo šefom in šeficam precej olajšala vohunjenje nad zaposlenimi. V prihodnjem programskem svežnju Microsoft 365, ki vključuje popularna orodja Word, Excel in PowerPoint, bo na voljo nov nabor funkcionalnosti, združenih pod frazo productivity score.

Radikalizirani boomerji

Skoraj vsakdo od nas pozna nekoga, ki ga je "vzel internet" – prijatelja, ki je nič hudega sluteč padel v radikalizacijski lijak teorij zarot, lažnih novic in politične propagande ter spremenil svojo osebnost do te mere, da je druženje z njim postalo nemogoče. Izkušnja je še posebej boleča, ko gre za starše, stare starše ali bližnje sorodnike. 

Bojkotiraj črni petek!

Kljub temu, da je velik del sveta "zaklenjen" – ohromljen je letalski promet in upočasnjeno gospodarstvo – hitreje kot kadarkoli prej drvimo v ekološko katastrofo. Resda je pojav novega koronavirusa vplival na zmanjšanje emisij, a Svetovna meteorološka organizacija opozarja, da gre na letni ravni (4,2–7,5 %) za drobno motnjo, manjšo od vsakoletne naravne variacije. Prav zdaj se svet sooča z rekordnimi vrednostimi CO2 v ozračju, zrak je slab tudi pri nas. Ukvarjanje s pandemijo pa predstavlja zastranitev od vprašanja podnebnih sprememb, ki so, čeravno manj očitno in nenadno, pogubne ne le za človeštvo, ampak za cel ekosistem.