Diagnoza za nov EMŠO

Pot do pravnega priznanja spola in spremembe dokumentov se med državami razlikuje: v nekaterih je sprememba mogoča že zgolj na podlagi samoidentifikacije, v večini držav, ki omogočajo zakonito spremembo, pa je ta mogoča šele z medicinsko obravnavo.    Več

Spanec je pol zdravja

Spanec je eno od osnovnih telesnih in duhovnih stanj – in vendar do danes eno slabše razumljenih. Pred nekaj leti je dr. Matthew Walker s svojo knjigo Zakaj spimo razburkal poljudnoznanstveno javnost, ko je predstavil prednosti rednega spanca – in škodljive posledice njegovega pomanjkanja; od krajšega življenja do nesreč in višjega tveganja razvoja raka. Več

Dolga in strma dirka do enakosti

Najprestižnejšo kolesarsko dirko Tour de France so letos izvedli tudi za ženske. Ovir pa slednjim niso predstavljale le ekstremne temperature in strmi klanci, ampak tudi spolna neenakost. Marsikdo je sicer porogljivo pripomnil, da je Tour de France Femme trajal le 8 dni – tretjino moškega –, a v primerjavi s 109. (!) moško izvedbo, ženske na Touru niso nastopale že več kot 30 let. Več

Eskapizem, upor ali oboje?

Spremembe navad kulturne potrošnje spremlja moralna panika. Dežurna krepostna policija nas opominja, da bralski, gledalski ali poslušalski užitki vodijo v zanemarjanje dolžnosti in skrbi za druge.  Več

O dojenčkih in nedojenčkih

Obeležujemo svetovni teden dojenja. Tako slovenski Nacionalni inštitut za javno zdravje kot American Academy of Pediatrics prvih šest mesecev otrokovega življenja za prehranjevanje in hidracijo priporočata izključno dojenje. Več

Ukrajinska lekcija in Tajvan

Tako kot Rusija želi tudi Kitajska za vsako ceno združiti nekdanjo domovino, to pa vključuje priključitev demokratičnega Tajvana. Uradni obisk Nancy Pelosi v Tajpeju ta teden je Kitajsko dodatno razburil, v odgovor je napovedala celo »vojaške ukrepe«.  Več

Vrednost je v očeh opazovalca

"Trg ne laže," je leta 2015 bruhnil nemški slikar G. Baselitz, "ženske pač ne slikajo zelo dobro." Krožna argumentacija ohranja obstoječe neenakosti: že dejstvo, da neenakost obstaja, je, sploh za tiste, ki od nje profitirajo, dokaz, da je upravičena. Obstoj razlik v plačilu moških in žensk je dokaz razlik v kakovosti njihovega dela, te pa upravičujejo razlike v plačilu. Več

Raznašalci toksične moškosti

Prepričanja, ki so jih začeli razširjati inceli in jih je v mainstream popeljal Jordan Peterson, svoj vrhunec dosegajo z vplivneži t. i. moškosfere. Ti z objavami, oddajami in tečaji prežijo na nesamozavestne moške ter jim prodajajo psevdoznanstvene nasvete o izboljšanju življenja in osvajanju žensk, ki temeljijo na seksizmu in mizoginiji.  Več

Renesansa italijanskega rasizma

Italijanski mediji se v zadnjih dneh mrzlično ukvarjajo z razlogi za brutalen in šokanten rasistični umor, ki se je zgodil sredi belega dne. Podobnost z umorom Georga Floyda je velika, a tokrat morilec ne prihaja iz vrst policije. Več

Sožalje ob dnevu ekološkega dolga

Prejšnji teden smo obeležili letošnji dan ekološkega dolga. To pomeni, da smo v prvih 208 dneh leta porabili toliko naravnih virov, kot jih naš planet ustvari v enem letu. Vse, kar bomo letos še porabili, si “izposojamo” od prihodnjih generacij. Več

Kjer je dim ...

Na Krasu še ni nehalo tleti, ko se je na drugi strani Trstelja spet vžgalo. Vse glasnejši so namigi, da je katastrofa, ki je doletela državo, delo požigalca. Več

Damoklejeva bomba nad svetom

Zaradi Putina je v zraku strah pred jedrsko vojno. To se vidi tudi v porastu iskanja z jedrsko grožnjo povezanih pojmov na Googlu. Resda se Evropa najbrž bolj boji pomanjkanja žita in energentov, tudi Rusi so napovedali, da ne bodo šli čez mejo, ki bi v vojno pahnila ves svet, apokaliptični scenarij pa vneto anticipirajo katastrofični Američani.  Več

Zrezek, krompir in solata

Čeprav stereotip nemškega turista na hrvaški obali še vedno vključuje porcijo čevapčičev, so Nemci v zadnjih desetih letih zmanjšali uživanje mesa za več kot 10 %. Letno ga pojejo približno 55 kg na osebo – mi, ki na dalmatinskem otoku v tatarsko omako omikano pomakamo ocvrte patagonske lignje, – pa približno 90 kg. Ni čudno, da smo ob izjavi, da bi morali jesti manj mesa, pred volitvami skoraj pojedli še Goloba. Več

Zahtevajmo dostojno plačilo tudi za modne delavke in delavce!

Modna industrija ni sokriva samo za okoljsko krizo, ampak tudi za milijone podplačanih in izkoriščanih delavk in delavcev. Več

Orožje ne reši ničesar

V teksaškem kraju Uvalde je konec maja skoraj 400 policistov čakalo eno uro in 17 minut, preden so se soočili z 18-letnikom, ki je v tamkajšnji šoli ubil 19 otrok in dva učitelja. Kljub klicem na pomoč in močni oborožitvi se v tem času niso uspeli spopasti z napadalcem, so pa med drugim iskali ključ do sicer odklenjenih vrat in si razkuževali roke. Več

Zamujena priložnost

Evropo so zajele ekstremne temperature, pokrajine izginjajo zaradi požarov, ki jih ne zmoremo obvladovati, mnogi se že soočajo z redukcijami vode, nekatere to še čaka. Vročina in požari pa še dodatno prispevajo k onesnaženju mest z ozonom.  Več

Butasto pametno kmetovanje

Veliko podatkovje predstavlja bogato polje, s katerega tehnološki giganti pobirajo osebne podatke in jih drago prodajajo naprej. Podjetja s pomočjo teh podatkov poskušajo predvideti, kako se posamezniki obnašamo (zlasti) kot potrošniki, pa tudi kot državljani oziroma politični subjekti. Če so nam načini, kako zloraba velikega podatkovja omejuje naše pravice, vdira v našo zasebnost in poglablja neenakovredno obravnavo različnih družbenih skupin, še preveč domači, pa ob omembi velikih agrikulturnih korporacij, kot je npr. Monsanto, navadno pomislimo na vse kaj drugega kot podatke. Več

Zahtevajmo uvedbo participativnih proračunov!

Ko govorimo o politični participaciji, imamo največkrat v mislih obisk volišč vsakih nekaj let. A volitve omogočajo le posredno sodelovanje v politiki, izvoljeni predstavniki pa pogosto ne naslavljajo naših resničnih potreb. To stanje lahko med drugim izboljša participativni proračun, s katerim ljudje neposredno odločajo o porabi javnih sredstev. Več

Prihajajo novi valovi, ignorirajmo jih

Koronavirus je skoraj izginil iz medijev, a WHO svari, da pandemije še ni konec, saj bodo sprostitve ukrepov in rekordna turistična sezona vodile v nove epidemične valove. V številnih državah se že soočajo z eksponentno rastjo okužb, tudi pri nas. Več

Šrilanška ljudska vstaja zahteva strukturne reforme

Da na Šrilanki poteka ljudska vstaja proti koruptivni politični eliti, ki jo pooseblja dinastija Rajapaksa, ni posebna novica. Poročila o izrednih razmerah ter politični in ekonomski krizi nas spremljajo že več mesecev. Več

Prihodnost medijev = prihodnost demokracije

Evropska komisija je zaradi razmer na področju medijev v Sloveniji, predvsem zaradi težav pri financiranju STA v preteklosti, "začela razmišljati" o pripravi zakonodaje za zaščito medijskega prostora in stabilizacijo delovanja (predvsem javnih) medijev. V poročilu EK Sloveniji priporoča krepitev neodvisnega vodenja in uredniške neodvisnosti.  Več

Depresija kot poslovni model

Vse bolj jasno postaja, da je ideja mentalnega zdravja v današnjem svetu precej sprevržena. Da se razumemo – duševne bolezni so resnične, trditi karkoli drugega pa nevarno. A vendar je družbeni narativ osebne odgovornosti za lastno dobro počutje strašljiv. “Zdrav” je le tisti, ki kljub družbenim in službenim pritiskom obdrži nasmeh na obrazu še takrat, ko njegovo mikrookolje in širši svet razpadata. Diagnoze so vse pogostejše, pretirano predpisovanje psihiatričnih zdravil tudi – krivda pa ostaja na posameznikovi "šibkosti". Več

Živjo, enakopravnost!

Ameriški republikanski zakonodajalci so letos predlagali že preko 300 zakonov proti LGBTIQ+ skupnosti, od katerih jih pribl. 130 napada pravice transspolnih oseb. Regresivna homofobna patriarhalna ideologija, ki navdihuje dežurne nestrpneže, dobiva krila marsikje po svetu. Spravljajo se na vse, ki naj bi kazili tradicionalno podobo družine in družbe. Več

Kaj se skriva pod ledeno goro?

Iz dneva v dan postaja bolj jasno, da se bližamo ponovnemu zlomu globalne ekonomije. Da bi zajezile podivjano spiralo inflacije, ki so jo sprožili kovid, Putin in nenazadnje tipičen kapitalistični pohlep, so centralne banke po svetu pričele dvigovati obrestne mere in s tem končale obdobje poceni denarja, ki je doslej poganjal rekordno rast predvsem tehnološkega sektorja. Več

Bela ali razbeljena Ljubljana?

Jeseni se nam obetajo lokalne volitve. Na vse hujše posledice podnebnih sprememb tudi v Ljubljani se je ta teden odzvala civilna družba. Kar 93 organizacij je na župana, ki je že napovedal novo kandidaturo, naslovilo pismo Vročina v Ljubljani. V njem so opozorili, da bo mesto, ki se sicer razglaša za živahno in živo, brez naslavljanja previsokih temperatur ostalo prazno in da časa za ukrepanje zmanjkuje.  Več

Visoko leteči štrajk

Zaradi pandemije so letalske družbe odpuščale na tisoče delavk in delavcev. Zdaj se turizem vrača bistveno hitreje od pričakovanj, zato letalskega osebja primanjkuje, odpovedani so številni leti, na letališčih pa vlada kaos. Na Heathrowu rabijo še dodatnih 13 000 zaposlenih, v Frankfurtu 1000, Lufthansa pa bo morala julija odpovedati 1000 letov. Več

Nobelovo nagrado za nemir prejme ...

Leta 2019 je Nobelovo nagrado za mir prejel etiopski premier Abiy Ahmed, in sicer za svoja prizadevanja za mir z Eritrejo ter reševanje tamkajšnjega mejnega konflikta. Če nekoliko karikiramo, bi lahko Ahmed v slovenski politiki igral vlogo trenutnega predsednika republike, ki se po prsih tolče kot idejni oče arbitražnega sporazuma. Več

Solidarnost z delavskim bojem!

Medtem ko so podjetja v trgovinski dejavnosti lani ustvarila 1,3 milijarde evrov dobička, se delavke in delavci v panogi zaradi nizkih plač pogosto znajdejo celo na pragu revščine. Poleg tega se soočajo z nedopustnimi pogoji, saj so zaradi pomanjkanja kadra vse bolj obremenjeni, ne smejo hoditi na malico, ponekod pa jim prepovedujejo tudi letne dopuste. Več

Zaradi menstrualnega koledarčka za zapahe

Odločitev vrhovnega sodišča ZDA v zadevi Roe proti Wade, katere posledica bo kriminalizacija splava v številnih ameriških državah, zdaj učinkuje tudi na (ne)varnost uporabe spletnih aplikacij, ki spremljajo menstrualni cikel. Že v preteklosti se je izkazalo, da podjetjem, ki stojijo za tovrstnimi aplikacijami, zaščita zasebnosti uporabnic ni ravno na vrhu prioritet, zdaj pa se zdi, da bodo k razkritju reproduktivnih zdravstvenih podatkov lahko celo prisiljena s strani države. Omenjena razsodba bo morda botrovala dosegljivosti zadevnih informacij organom pregona, ki bodo lahko z njihovo pomočjo ugotavljali, ali je prišlo do prekinitve nosečnosti. Več

O psihopatologiji predsedniške funkcije

Kandidaturo za predsednico_ka države je zaenkrat napovedalo 5 kandidatk_ov: s podporo strank kandidirata Marta Kos (Svoboda) in Anže Logar (SDS), kot neodvisni pa Nataša Pirc Musar, Nina Krajnik in Gregor Bezenšek. Špekulira se še o kandidaturah Ljudmile Novak, Mira Cerarja, Iva Vajgla in Vladimirja Prebiliča, stranki SD in Levica pa iščeta svoje kandidate. Več