Nazaj v petdeseta

Da so bile ženske v izolaciji bolj podvržene nasilju doma, so pokazali že začetki karantene. Ipesova raziskava je kasneje pokazala, da 30 % anketiranih meni, da bi morale ženske v času krize konflikte miriti in ne izpostavljati lastnih težav. 5 % vprašanih meni, da je nasilje včasih upravičeno, dodatnih 10 % se do vprašanja ni opredelilo. Več

Volimo boljše

Leta 1998 je Ankica Lepej, morda prva hrvaška žvižgačica, razkrila, da ima Ankica Tuđman, žena Franje Tuđmana, na računu 210 tisoč mark in 15 tisoč dolarjev, ki nikoli niso bili prijavljeni kot del predsednikovega premoženja. Takratni ustavni sodnik je njuno delovanje upravičil z razlago, da denar ni premoženje.  Več

Narave še vedno ne damo!

Po sprejetju koronskih paketov, v katere je vlada zapakirala še nekatere druge ''nujne'' zakonske spremembe, so največ prahu dvignile spremembe Zakona o ohranjanju narave. Z namenom odstranjevanja birokratskih preprek iz postopkov odločanja pri upravnih in sodnih postopkih je vlada izločila nevladne organizacije iz področja varovanja okolja.  Več

Quo vadis, protestnica?

Po 100 dneh vlade in več kot 100 dneh protestov za trenutek postojmo in preverimo, kaj s(m)o dosegli.  Več

Abecedarij svobode govora: nova desnica

Konzervativci opozarjajo, da na univerzah cenzurirajo desne govorce, da so mainstream mediji pristransko liberalni in da se utapljamo v politični korektnosti. Pritoževanje glede omejevanja konzervativnega govora, zanimivo, sovpada s porastom družbenih medijev, podcastov, blogov in ostalih spletnih formatov, ki nam omogočajo, da lažje kot kadarkoli prej dosežemo milijone. Več

Cepiva – razvita za razvite

Cepivo za Covid-19 bo po mnenju stroke razvito v 12 do 18 mesecih, a ga takrat ne bo dovolj za vse. Po zakonitostih prostega trga bodo ta kratko potegnile "države v razvoju". Zveza Gavi je 4. junija naznanila kampanjo zbiranja sredstev za prednaročila cepiv, kamor so že med drugim donirali Saudova Arabija, fundacija Gates in TikTok.  Več

To je nasilje

Tudi po treh tednih protestov v ZDA se število protestnikov ne manjša. Družbeni in politični razkol ostajata na višku, nekaj protestov pa se je celo sprevrglo v uničevanje lastnine. Čeprav mnogi obsojajo nasilne demostracije, se moramo vprašati, kaj je ropanje Targeta in zasedba nekaj ulic v primerjavi z izvirnim nasiljem, ki je pripeljalo do protestov – smrt Georga Floyda in vse ostale žrtve nekaznovanega policijskega nasilja nad temnopoltimi Američani. Več

Boogaloo varde

Protesti v ZDA so osvetlili še eno nevarno razpoko v ameriški družbi. Gibanje Boogaloo, skupnost oboroženih in skrajno desnih "akceleracionistov", je v zadnjih tednih večkrat poskušalo zlorabiti nemire za dosego svojega cilja. Kaj je njihov cilj? Druga državljanska oziroma rasna vojna. Več

Sproščanje ukrepov po meri SDS volivcev

Od včeraj naprej se lahko ljudje zbirajo na javnih prireditvah v skupinah do 500 ljudi. Lahko torej gremo na fuzbal tekmo in gasilsko veselico, v cerkev pa so nas že itak spustili prej kot v šole. Epidemije je zdaj RES konec, Janez pa nas je tako osvobodil že tretjič! Več

Abecedarij svobode govora: anonimnost

Anonimnost je včasih nujen predpogoj za svobodo govora. Za žvižgače je lahko skrivanje identitete edina zaščita pred preganjanjem policije, izgubo službe ali nasiljem. Seveda pa vsakdo, ki se je kdaj priklopil na internet, ve, da anonimnost ni vedno v službi informiranja javnosti. Možnost skrivanja lastne identitete (in ustvarjanja neskončnih novih) predstavlja moralni hazard: spletne propagandne vojske ali osamljeni zafrustriranci lahko tako rekoč zastonj ustrahujejo, spodbujajo sovraštvo in celo rušijo demokracije. Več

Negativna dediščina

Sistemski rasizem in policijsko nasilje imamo tudi v regiji. Že tako težaven položaj beguncev je v času pandemije postal še neznosnejši. K sreči je policijsko in drugo nasilje, ki se izvaja na Balkanu, končno prišlo tudi pred Evropsko sodišče za človekove pravice. Medtem pa na Hrvaškem, razen kršitev človekovih pravic in policijske brutalnosti, v imenu ministrstva za zunanje zadeve krčijo še gozdove, ki so bili zgodovinsko zatočišče pred nasiljem in prostor odpora. Več

Zrak in Covid-19

Onesnažen zrak, ki letno ubije kar 7 milijonov ljudi, slabša možnost okrevanja obolelih za Covid-19. A med epidemijo se je kakovost zraka globalno izboljšala, mesta, ki se običajno dušijo v smogu, pa beležijo znatne padce odstotka trdih delcev.  Več

Nismo nedolžni!

Sistemski rasizem in beli privilegij nista relevantna le v ZDA. Po protestih, ki so se odvili v različnih britanskih mestih, in opozarjanju, da "Združeno kraljestvo ni nedolžno", vladno zanikanje kakršnih koli težav sproža burne odzive. Več

Abecedarij svobode govora: šola

Politična korektnost ne more sobivati s kritično mislijo. Iz literanih besedil izginjajo besede, kot so zamorec, peder in cigan, a bolje bi bilo, če bi poimenovanja ostala, že osnovnošolce pa bi naučili kritično brati ter jim pojasnili kulturnozgodovinske kontekste.  Več

Militarizacija policije

Medtem ko v ZDA množice protestirajo proti rasizmu in policijskemu nasilju, tamkajšnje ulice "varujejo" do zob oboroženi policisti, ki s svojo opremo bolj spominjajo na vojake. To je posledica t. i. programa 1033, s katerim ameriško Ministrstvo za obrambo lokalnim policijskim postajam brezplačno deli odvečno vojaško opremo. Več

Odgovornost družbenih omrežij

Medtem ko je Twitter prvič označil nekatere Trumpove tvite kot potencialno zavajajoče, Facebook z istimi vsebinami ni naredil nič. Zaradi tega je bilo podjetje deležno številnih kritik – ne le s strani javnosti, ampak tudi zaposlenih. Zuckerberg očitke zavrača in pravi, da ne bo sodnik Trumpovih objav, četudi bi enake besede drugih uporabnikov kršile Facebookova pravila uporabe. Drugačni standardi svobode govora za "navadne" uporabnike in plačljive politične objave so problematični in razkrivajo, kakšen vpliv ima Facebookova interna politika na prihajajoče volitve. Več

Važno je imenovati se Ernest

Dnevnik je poročal, da je vlada pri imenovanju Petriča v Beneško komisijo spet prekosila samo sebe. Svojega kandidata jim je uspelo imenovati kljub temu, da je rok za prijave že potekel. Petrič je pojasnil, da na prvi razpis ni bil "pozoren", na drugega – ki je bil brez pojasnila ponovljen – pa se je prijavil, ker so ga na to "opozorili prijatelji". Več

O Donaldu, Ronaldu in Janezu

Izgredi, ki v ZDA divjajo vse od policijskega umora Georga Floyda v začetku prejšnjega tedna, so dosegli že 75 mest, v skoraj polovici so župani uvedli policijske ure. Nazadnje je bila policijska ura v toliko mestih razpisana leta 1968, po protestih, ki so sledili umoru Martina Lutherja Kinga mlajšega. Več

Kavboji lokalne demokracije

Pred dvema tednoma so mestni svetniki Mestne občine Maribor (MOM) na predlog župana Saše Arsenoviča s seje mestnega sveta odstranili enega izmed svojih kolegov, Matica Matjašiča. Zataknilo se je pri obravnavi revizijskega poročila o investiciji v sortirnico odpadkov, ki jo je izvedlo javno podjetje Snaga. Svetniki so odločili, da to točko seje zaprejo za javnost, Matjašiča pa, ker ni hotel predati svojih elektronskih naprav, pošljejo domov. Več

Svoboda govora: bogastvo

Leta 2011 je Obamova administracija uradno pokopala t.i. “fairness doctrine”, pravilo, da morajo mediji uravnoteženo in reprezentativno predstaviti različne perspektive kontroverznih tem. S tem so zakoličili stališče, da, tudi ko oblast ščiti pluralnost (in posledično svobodo) mnenj, gre za nedopusten poseg v svobodo govora. Če je svoboda govora v 19. stoletju ščitila abolicioniste, v 20. pa opolnomočila mnoge manjšine, jo danes torej zaznamuje predvsem svoboda pred intervencijo oblasti.  Tisti, ki "branijo" svobodo govora pred državo, jo izročajo trgu idej, kjer naj živi in – umre.  Več

Preženite strah pred menstruacijo!

Vsak dan ima menstruacijo okoli 300 milijonov oseb. Možnost varnega, samozavestnega in dostojanstvenega soočanja z njo je ključna za zdravje, izobrazbo žensk, človekove pravice, gospodarski razvoj in enakost spolov.  Več

Prikrito oglaševanje slepim in slabovidnim

Slepi se srečujejo z istimi banalnostmi kot vsi ostali. Hodijo v službo, se družijo s prijatelji in – kot se za 2020 spodobi – skrolajo Facebook. Da ostanejo v stiku s svojimi najbližjimi, uporabljajo bralnike – programe, ki preberejo, kaj piše na zaslonu. To ni vedno enostavno, zato obstajajo standardi oblikovanja spletnih vsebin, da so te prijazne bralnikom. Več

Kdo je tu nor?

Nova24TV nam je spet postregla z bonbončkom: anketo, na katero je odgovorilo vsaj 2800 uporabnikov, so med glasovanjem spremenili. Odgovor, ki je kritiziral vlado, je bil reformuliran tako, da ji izraža podporo: ne glede na to, kaj izberete, na koncu vlado podpirate! Več

Brezposelnost v času epidemije

Število obolelih in umrlih po svetu za koronavirusom je le del grozljivih statistik v času epidemije – kolateralna škoda bo precej vidna tudi na trgih dela.  Več

Abecedarij svobode govora: fake news

Še vedno velja: medij je sporočilo. Fake news ali lažne novice se od klasične propagande bolj kot po vsebini ali namenu ločijo po značilnostih, ki jih določa njihov medij – splet. Propagando poganja enosmerna komunikacija, od zgoraj navzdol. Gre za ideološko intepretacijo dogodkov in prikrajanje dejstev. Šolski primer, Goebbelsov medijski stroj, je gradil celoto na podlagi izključevanja iz nje: s širjenjem soražnosti do arbitrarno izbranih skupin prebivalstva. Več

Kako so ukrepi proti koronavirusu postali del vojne proti okolju

Optimisti med nami so se odločili, da razumejo globalno pandemijo kot priložnost. Priložnost, da si okolje opomore, ljudje pa, soočeni z destruktivno močjo “naravnega sveta”, premislimo naš odnos z naravo.  Več

Nevidni sektor Indije

24. marca je Indija odredila karanteno za njenih 1,3 milijarde prebivalcev. Zaradi tega je 470 milijonov delavskih migrantov, ki poganjajo indijsko gospodarstvo, obtičalo na "nikogaršnji zemlji". Brez možnosti zaslužka in prebivališča so se številni v odsotnosti javnega prevoza odpravili na tudi 500 km dolgo pot domov.  Več

HDZ hiti na volitve

V ponedeljek so hrvaški poslanci na pobudo HDZ razpustili Sabor, tako da bodo imeli naši južni sosedje namesto jeseni volitve že v začetku poletja. Računica je jasna: trenutno HDZ v javnomnenjskih raziskavah dobro kaže (zaradi dobre epidemiološke slike je vlada dobila nekaj točk na račun "odločnega odziva"), jeseni pa bo razpoloženje v državi zagotovo že precej bolj turobno: takrat bo namreč že znano, kako uničujoče posledice bo imela epidemija na turistično sezono. V državi, v kateri turistična dejavnost predstavlja kar 20 % delež BDP-ja (največ v Evropi), se je na volitve seveda oportuno odpraviti, preden se znatni del prebivalstva znajde na robu revščine.  Več

Geneplanet po ameriško

Da se Janša komuniciranja uči od Trumpa, smo že pisali. A obmetavanje novinark in novinarjev z zmerljivkami na Twitterju in izražanje dvoma v legitimnost vsakega medija, ki si ga drzne kritizirati (problem nima le z domačimi mainstream mediji, temveč tudi z BBC-jem, The Guardianom, Spieglom in Deutsche Wellejem), ni edina podobnost med tema dvema voditeljema.  Več

Abecedarij svobode govora: reakcionarstvo

Greg Lukianoff in Jonathan Haidt sta leta 2015 v časopisu The Atlantic objavila članek, ki je razkril novo ideološko vojno. Avtorja trdita, da univerze dovolijo študentom cenzurirati mnenja, s katerimi se ne strinjajo, s tem pa postavljajo čustva študentov nad njihovo izobrazbo. Lukianoff in Haidt sta del širšega kulturnega trenutka; že leto kasneje so ti isti študenti oklicani za snežinke in v slavo je katapultiran Jordan Peterson.  Več