MORS ne pije vode

Na javni tribuni v Primorsko-notranjski regiji 11. februarja je minister za obrambo okrcal nekooperativnost Občine Postojna glede Počka, osrednjega vadišča Slovenske vojske. Toninova interpretacija »zelene obrambe« je namreč diametralno nasprotna od postojnske. MORS s pomočjo NATA aktivnosti tam povečuje, čeprav si Postojnčani že desetletja prizadevajo za ukinitev vadišča.  Več

Biden: obratni Robin Hood, ki bo Afganistancem ukradel 3,5 milijarde dolarjev

Odkar so oblast prevzeli talibani, se Afganistanci soočajo z lakoto in gospodarskim zlomom, poleg tega pa so jim ZDA zamrznile premoženje v vrednosti 7 miljard dolarjev in tako še dodatno otežile življenje.  Več

Brezobrazno!

Poročilo Amnesty International ugotavlja, da je v mestu New York največ tehnologije za prepoznavanje obrazov v območjih, kjer prevladuje nebelo prebivalstvo. Največ naprednih kamer je postavljenih tam, kjer so Newyorčani pogosteje izpostavljeni rasističnim stop-and-frisk preiskavam. Projekt Decode Surveillance NYC, v katerem je več kot 7000 prostovoljcev analiziralo več kot 45 000 lokacij, je dokazal zlorabo pravic do zasebnosti, združevanja in enakosti. Udeleženec protestov BLM, denimo, ki je v Washington Square Park prišel s podzemno železnico, je bil 100 % časa nadzorovan s strani naprednih kamer, s katerimi na daljavo upravlja NYPD. Več

Junaki planinskega čaja

Pretresla nas je že distopična podoba olimpijskih prizorišč, umeščenih bodisi v zelene gozdove bodisi v industrijske cone, a na debelo zasutih z okoljsko pregrešno dragim umetnim snegom. A morda najboljša ilustracija velikega nesmisla, ki se mu reče vrhunski šport, je dejstvo, da je olimpijsko tekmo v smučanju skorajda preprečil – sneg.  Več

Pokaži obraz in greš v zapor!

Masih Alinejad je novinarka, pisateljica in aktivistka, ki se bori za človekove pravice Irancev, še posebej žensk. Zaradi nenehnih groženj s strani iranskih oblasti je migrirala v ZDA. Leta 2021 so jo poskušali ugrabiti. Ustanovila je FB stran, na kateri iranske ženske objavljajo selfije brez hijaba in tvegajo aretacijo oz. zaporno kazen.  Več

Za kaj je dobra vojna?

Zdi se, da se konflikt v Ukrajini iz dneva v dan stopnjuje, in če gre zaupati medijem, je ruska invazija tako rekoč neizbežna. A precej bolj verjetno je, da gre pri tem zgolj za nov spopad v informacijski vojni med Zahodom in Rusijo, ki drug drugega nenehno obtožujeta zaostrovanja razmer.  Več

Državni udar za narodov blagor

Val državnih udarov, ki je v zajel nekatere države Zahodne Afrike, je bil pretekli teden v Gvineji Bissau zaustavljen. Kljub uspešnim udarom v Čadu, Maliju, Gvineji in Sudanu pa je teh v primerjavi s preteklimi desetletji relativno malo. Velika večina državnih udarov ni plod ljudskih vstaj ali protestov, pač pa so odvisni od odločitve vojske, ali bo zrušila oblast. Pri tem gre pogosto za zanemarjanje problemov, ki povzročajo jezo: revščine, korupcije, nasilja. Več

Že imaš svoj NFT?

Če smo se še lani spraševali, ali (okolju) škodljivi NFT-ji skrivajo tudi koristi, lahko danes zatrdno rečemo, da ne. Ob obljubah, da bodo umetnikom omogočili kontrolo nad deli in njihovo vrednostjo, se je izkazalo, da nimajo veliko skupnega z avtorskimi pravicami. Ne glede na to, da naj bi bilo lastništvo digitalnih del za vedno zapisano v verižnih blokih, teh pravic ne priznava nobena institucija – komu se torej lahko pritožimo, ko so nam kratene? Internetu? Več

Od kratkočasja do fenomena

Ste v zadnjem času opazili objave na družbenih omrežjih z barvnimi kvadratki? Gre za izjemno popularno besedno igro Wordle s ciljem najti petčrkovno besedo v največ šestih poskusih. Več

Jedan čovek i jedna žena*

Odzivi na izjemne nastope slovenskih smučarskih skakalk so nas opomnili, da živimo v šovinistični družbi. Pri tem ne mislimo le na ostudne odzive najbolj znanih domačih incelov in blesave komentatorje, temveč tudi na medijske odzive. Več

Zdravje je feministično vprašanje!

Bolezni ščitnice ponavadi prizadenejo ženske. Kronična vnetja in druga stanja, ki povzročajo prekomerno ali prepočasno delovanje ščitnice, imajo nediferencirane simptome, kot so anksioznost, depresija, nepojasnjeno hujšanje ali pridobivanje teže, utrujenost, prebavne težave, motnje spanja, izpadanje las, visok holesterol ali pritisk ... Ker so simptomi splošni, jih zdravniki pogosto pripišejo stresu ali "ženskemu jamranju", tako da včasih na diagnozo, ki bi jo lahko s krvnim testom potrdili takoj, pacientke čakajo mesece ali leta. Več

Ljudje vs. energetski velikani

Medtem ko gospodinjstva že trpijo zaradi povišanja cen energentov, energetski velikani, kot sta Shell in BP, preštevajo rekordne večmilijardne profite. Ti so predvsem posledica povišanja cen plina zaradi okrnjene dobave, ki je gigantom omogočila trgovanje tam, kjer je dobiček največji. Tudi z obračanjem tankerjev. Več

Aprilski vavčer za zimske položnice

Čeprav smo krepko v kurilni sezoni, ki jo zaznamujejo visoke položnice, je vlada šele ta vikend končno sprejela ukrepe za omilitev posledic dviga cen energentov. 710 000 upravičencev čaka 150 € solidarnostnega dodatka oziroma povedano drugače, ogrožena je kar tretjina prebivalcev.  Več

Plače v razpisih za delo

Delodajalci v razpisih za delo redko razkrivajo višino plače, kar vodi v večjo neenakost, saj so plače odvisne od pogajalskih sposobnosti zaposlenih in pogojev v branži. Menjava službe je zelo pomembna odločitev; vsak je že bil v precepu, ali ostati v isti službi ali tvegati menjavo. Da bi zmanjšali neenakost, so v New Yorku sprejeli zakon, ki delodajalce zavezuje, da v razpisih objavijo plačo. Več

Nevedni Joe

 Joe Rogan, najbolj znan podkaster na svetu, s svojo oddajo pod krinko svobode govora pomaga širiti nestrpnost, laži in celo skrajno desno propagando. Glas daje tudi "strokovnjakom" sumljivega slovesa, pri čemer navadno ne oporeka niti najbizarnejšim trditvam, ki našemljene v resnico dosegajo milijone poslušalcev po svetu.  Več

Važno bi bilo ne sodelovati

Kaj imajo skupnega ZDA, Velika Britanija, Danska, Nizozemska, Japonska, Nova Zelandija, Litva, Kosovo in Kanada? Odločile so se za (žal le diplomatski) bojkot olimpijskih iger v Pekingu. Več

Glas za katere otroke in katere družine?

V najnovejši epizodi neokonservativne gonje proti pravici do splava Glas za otroke in družine – gibanje, ki je svojo pot začelo leta 2015 v nasprotovanju izenačitvi pravic istospolnih parov, v eni izmed zadnjih akcij pa je protestiralo proti pravici do abortusa – zahteva odstop direktorja Radia Slovenija Mirka Štularja. Več

Na čigav račun bi rada pila Fifa?

Fifa se rada tolče po prsih glede vključevanja marginaliziranih in ranljivih skupin. Čeprav ima šport lahko pomembno vlogo pri vključevanju, pa prav prvi med enakimi najbolj spodbujajo neenakosti. Predsednik Fife je ta teden znova dokazal, da živi v svojem svetu, kjer se cedita med in mleko. Več

Gnus nad gojenim

Prvi "v laboratoriju pridelan" burger je star skoraj desetletje. Čeprav je napredek na področju gojenega mesa od tedaj vztrajen, pa se to na krožnikih širše javnosti še ne občuti. Proizvodnjo zaenkrat omejujejo tehnični dejavniki, denimo cene rastnih medijev, v katerih celice rastejo in se množijo v mišično tkivo. Kot kaže, pa je vsaj ena od ovir tudi čisto človeška. Nezanemarljivemu deležu ljudi, tudi približno tretjini tistih, ki sicer jedo meso, se ideja gojenega mesa preprosto – gnusi.  Več

Preživetje najbogatejših

Svetovna elita skoraj 3000 milijarderjev je imela med pandemijo rekorden porast bogastva. 10 najbogatejših Zemljanov – belih moških – je v tem času svoje bogastvo podvojilo, s 700 na 1500 milijard dolarjev. Vsaj 9 novih milijarderjev je nastalo na račun vztrajanja pri patentih cepiv ter monopolnih dobičkov Moderne, BioNTecha in kitajskega CanSina. Več

Propadanje institucij

Tradicionalne institucije zadnja desetletja tihoma, a vztrajno izgubljajo vpliv v družbi. Šolstvo, znanost, mediji, umetnost in številne kulturne institucije so se ob neoliberalnem krčenju sredstev in vzponu internetnih platform znašle v krizi poslanstva. Ali ni odgovornost za porazno soočanje s pandemijo tudi na plečih medijev in znanosti? Ali niso za porast fašizma krivi tudi akademičarke in umetniki? Več

Televizijske serije kot identitetni katalog

Fenomen obujanja serij izpred 15 in več let smo v preteklosti že omenjali, nismo pa se še obregnili ob potezo, ki jih hkrati dela gledljive za woke zoomerje in negledljive za boomerje – njihovo politično korektnost. Več

Pasivnost EU glede konfliktov pred njenim pragom

EU ima prepogosto pasivno držo, kadar gre za konflikte pred njenim pragom. Tako, kot je zamižala ob Dodikovih provokacijah, ki bi lahko že tako krhko BiH pahnile na rob nove vojne, ima pasiven odnos tudi do ukrajinsko-ruskega problema. Več

Kraljice, princi in druga pravljična bitja

Zadnje čase mediji niso naklonjeni britanski monarhiji. Kraljičin sin princ Andrew se je v novicah znašel po tem, ko ga je Virginia Giuffre obtožila, da jo je, takrat še najstnico, leta 2001 posilil. Princ je poskušal pravni postopek v ZDA ustaviti, a mu je zvezni sodnik prižgal zeleno luč. Kraljica se je na situacijo hitro odzvala – odvzela mu je naziv "njegova kraljeva visokost", ostal pa je tudi brez vojaških nazivov. Več

Učna ura digitalizacije

Ministrstvo za javno upravo je moralo v začetku meseca zaradi varnostnih pomanjkljivosti po enem samem dnevu umakniti aplikacijo za e-naročanje na storitve upravnih enot Ljubljana, Logatec in Litija. Luknje so bile tako hude, da so lahko nepooblaščene osebe brez programerskega znanja pregledovale prijave, brisale termine in dostopale do podatkov naročenih. Več

Predsednik bunga bunga

Prihodnji teden bodo v Italiji predsedniške volitve, na katerih kandidira tudi večkratni nekdanji premier in medijski mogotec Silvio Berlusconi. Leta 2013 je bil pravnomočno obsojen zaradi utaje davkov in dobil prepoved opravljanja javnih funkcij za 6 let. Že leta 2019 se je zmagoslavno vrnil v politiko z izvolitvijo evropskega poslanca. Sodili so mu večkrat, tudi zaradi korupcije v aferi Rubygate. Več

Vse ruske fronte

Pred dobrimi tridesetimi leti je razpadla Sovjetska zveza, sledila je znana krilatica o koncu zgodovine, a ta v svojo enačbo ni vključila imperialista Putina. Več

»Velika laž« nima kratkih nog

Minilo je eno leto od napada na Kapitol, ko so podporniki takratnega predsednika Trumpa na silo vdrli v kongresno stavbo in jo zasedli, da bi preprečili štetje glasov predsedniških volitev in potrditev Bidnove zmage. Več

Kdo hoče Bosno še enkrat videti v plamenih?

V BiH pretekli teden ni manjkalo skrajno neprimernih obeleževanj že itak prepovedanega dne Republike Srpske. Medtem ko Dodik in druščina 9. januarja "praznujejo 30 let entitete", se Bošnjaki Deklaracije o razglasitvi Republike srbskega naroda BiH spominjajo kot začetka pogroma nad njimi, ki se je končal z genocidom. Več

Kako je mogoče, da je Guantanamo še vedno odprt?

Mineva dvajset let, odkar so ZDA pod vodstvom Busha ml. v kubanskem zalivu Guantanamo odprle vojaški zapor. Doslej je bilo tam zaprtih 780 ljudi; 9 zapornikov je umrlo, večinoma naj bi šlo za samomore. Več