Lažni izenačevalec

Verjetno ste iz ust kakšnega politika ali zvezdnika že slišali, da korona ne prizanaša nobenemu in da smo v tem čolnu skupaj?  Več

Janezova vojska čivkarjev

Twitter je s svojega družbenega omrežja pred kratkim odstranil 20 000 lažnih računov, povezanih z vladami nekaterih držav, ki so širile politično propagando. Čeprav je bila to predvsem simbolična gesta, saj je lažnih računov na Twitterju malo morje, pa bi bila podobna čistka dobrodošla tudi pri nas. Več

Dobrodošli v Butanu

Dobrodošli v Butanu, edini državi na svetu, ki za merilo razvoja ne računa bruto domačega proizvoda, temveč bruto nacionalno srečo. Koncept BNS je sestavljen iz štirih stebrov –  trajnostnega razvoja, varstva ekosistemov, ohranjanja kulturne integritete in dobrega vladanja. Kljub temu da Butan ni nikakršna pravljična dežela in da so v letih pred preobrazbo iz avtoritarne v demokratično monarhijo opravili čistko vsega ne-budističnega prebivalstva, koncept bruto nacionalne sreče zagotovo ponuja razmislek, kako in na kakšen način ugotavljati splošno blaginjo prebivalstva.  Več

Abecedarij svobode govora: Vrhovno sodišče ZDA

Ameriško vrhovno sodišče lepo ilustrira ideološke bitke na področju svobode govora. Če sodnike ločimo glede na to, ali so jih imenovali republikanci ali demokrati, lahko pri obojih opazimo zmanjševanje podpore svobodi govora. A pri "demokratskih" sodnikih je v zadnjih desetletjih to enakomerno, pri "republikanskih" pa je podpora liberalnemu govoru strmo padla, to pa ne velja za konzervativni govor, ki se mu je v trenutnem mandatu glede na zadnjega celo povišala. Več

Kaj ste pa danes že naredili?

Kdaj, če ne sedaj, boste prebrali vse knjige, s katerimi že tako dolgo odlašate? Ste že pričeli z učenjem novega jezika? Sedaj je vendarle pravi čas, da postanemo fit in "pripravimo telesa na poletje", ko bo vsega tega konec in se bomo vrnili na stare tirnice. Pa se bomo res?  Več

"Misli globalno, deluj lokalno!"

Trenutna kriza je zaenkrat že pokazala, da nevlaganje v javno zdravstvo, neobstoj stanovanjske politike in vladni ukrepi lahko narod ubijejo prej kot pa COVID-19. Več

Vlada ugasnila še knjige in filme

Kulturno ministrstvo je Javno agencijo za knjigo RS in Slovenski filmski center pozvalo, da zamrzneta vso produkcijo: da ne sprejemata novih obveznosti in zadržita razpise. Bojijo se, da bodo ostali tudi brez tistih sredstev, ki so jim bila že dodeljena z odločbami, niso pa še podpisali pogodb. Več

Samozaposleni, vlada vas ima za norca!

Vlada je po priporočilih civilne družbe in opozicije z ukrepi vendarle naslovila tudi samozaposlene, a na bizarno nepravičen način. Ravno politična stran, ki ima polna usta "izkušenj iz gospodarstva",  je pokazala, da gospodarstva že dolgo ni videla od blizu. Več

Abecedarij svobode govora: človekova pravica

Svoboda govora je univerzalna človekova pravica, kar pomeni, da je zapisana tudi v zakone tistih držav, ki je nimajo namena spoštovati. Da države, ki cenzurirajo svobodno izražanje mnenja, označujemo za neliberalne, kaže, kako je svoboda govora prepletena z identiteto liberalne demokracije. Več

Aktivizem ne more na čakanje

V kakšni situaciji so se med ostrenjem vladnih ukrepov znašli tisti, ki jih bolj od korone ogroža #ostanidoma? Za mnoge pripadnike LGBT+ skupnosti, katerih družinski člani ne sprejemajo njihove spolne usmerjenosti in identitete ali jih celo odkrito zavračajo, ostati doma pomeni izpostaviti se povečanemu tveganju za diskriminacijo ali nasilje in s tem poslabšanje (mentalnega) zdravja.  Več

Kultura karantene

Karantena je edinstvena situacija, ki je človeštvo ni ravno vajeno. Je idealna priložnost za opazovanje družbenih sprememb, ki se izražajo na različne načine. Več

Kriminalizacija stanovanjskega problema

V nedeljo je vlada na dopisni seji sprejela odlok, s katerim je omejila gibanje znotraj kraja bodisi začasnega bodisi stalnega prebivališča. Tako kot od državljanov zahtevamo samoizolacijo in odgovorno delovanje, od oblasti pričakujemo življenjske ter realne ukrepe. Namesto tega se je vlada odločila, da kriminalizira vse, ki zaradi anarhije in izkoriščanja na trgu nepremičnin nimajo urejenega začasnega prebivališča.  Več

Kdo se boji slovenske vojske?

Ne glede na izdajo volivk in volivcev vladnim strankam ne moremo očitati, da pandemije niso vzeli resno. Trudijo se onkraj svojih zmožnosti in, čeprav je to na nek način prisrčno, je treba od vlade (katere koli že) zahtevati več. Kljub všečnim populističnim potezam in "temeljnemu dohodku", ki je univerzalen točno toliko, kot je univerzalno espejevstvo, je zaskrbljujoče opazovati, kako vlada izgublja tla pod nogami in – nezmožna voditi državo s sredstvi, ki so ji na razpolago, išče pravne nasvete celo na Twittterju. Več

Abecedarij svobode govora: liberalni pogled

Govor je nedolžen, cenzura pa nedopustna, so trdili liberalci v petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja, ko so še stali za vsebinami, ki so se sklicevale na svobodo govora. S tem pa so odprli vrata tudi drugim vsebinam, ki so terjale enako obravnavo: anti-znanstvenemu diskurzu, sovražnemu govoru, zborovanjem neonacistov ipd. Posledično so liberalci absolutistično zavezo svobodi govora zamenjali za verzijo te pravice, ki se samo-omejuje glede na škodo, ki jo lahko povzroči. Vzemimo primer pornografije; včasih je boj za pravico do distribuiranja eksplicitnih vsebin pomenil zoperstavljanje cenzuri, danes pa pornografijo številni vidijo kot napad na pravice žensk.  Več

Nedotakljivi MBS

V torek je bil na javni televiziji predvajan dokumentarec o princu dveh obrazov Mohammedu bin Salmanu (MBS). Uradno je še vedno prestolonaslednik, a po dogajanju v Saudovi Arabiji je MBS de facto kralj. "Zahodni" voditelji ga vidijo kot reformatorja, saj je dovolil ženskam, da spet sedejo za volan, a hkrati pozabljajo, da je to človek, ki je v Jemnu zanetil krvavo vojno, ki je zahtevala najmanj 100 000 žrtev. Več

Skriti dobičkarji koronavirusa

V času karantene pogosto pozabljamo, da se bomo nekoč vrnili v ustaljene tirnice. Pozabljamo tudi, da bomo zaradi koronavirusa in naše lastne neumnosti izgubili kar nekaj milijonov. Več

Svet ne bo nikoli več enak

Znašli smo se na prelomnici, kakršno lahko povzroči le vojna ali pandemija (virus je edina vrsta, ki pač lahko zaustavi človeka – super predatorja).  Več

Zlorabe kriznih razmer

Z državljani zaprtimi v stanovanja in osredotočenimi na novice o trenutni zdravstveni situaciji, ne preseneča, da se mnogi voditelji v zadnjih dneh spogledujejo z avtoritarnimi ukrepi in konsolidacijo moči. Tako na Madžarskem Orban predlaga, da mu parlament da absolutno pravico odločanja v kriznem času. Predlog zakona nima jasno določenega datuma konca veljave in vsebuje tudi do 5 letne zaporne kazni za objavljanje neresničnih informacij. Novinarje, ki so že sedaj tarča kritik oblasti, da širijo "fake news", ukrep upravičeno skrbi.  Več

Abecedarij svobode govora: konzervativni pogled

V zadnjih 60 ali 70 letih se je v ZDA konzervativno razumevanje svobode govora radikalno transformiralo, in sicer iz svobode govora, ki je zavezana morali in "zdravi pameti", v slavljenje svobode govora kot neodtujljive in neomejene pravice.  Več

Rizične skupine

Do nadaljnjega pridno ostajamo v samoizolaciji – najprej za svojo, predvsem pa za varnost tistih, ki so za COVID-19 dovzetnejši. A #ostanidoma je za mnoge težje izvedljiv, saj na socialno-ekonomskem robu obstaja kar nekaj skupin, ki jih je splošna nepripravljenost na obvladovanje epidemije huje prizadela. Več

Ali nismo vsi ljudje enaki?

Načelo samoodločbe omogoča narodom, da svobodno določajo svoj politični status in zagotavljajo svoj razvoj.  A vendar nimajo vse etnije enakih pogojev za uveljavljanje teh pravic, sploh v primeru, ko gre za spor med mednarodno priznano državo ter etnično manjšino. Več

Pogovorimo se o drogah

Raziskava Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami je pokazala, da so se vrednosti prepovedanih drog v odpadnih vodah slovenskih mest v letu 2019 večinoma zvišale. Rezultati so bili podobni tudi drugod po Evropi, saj so analize razkrile rastoči trend uporabe kokaina, MDMA, amfetaminov in metamfetaminov. Več

Balkanske migracije

Migracije so sestavni del zgodovine Balkana. Gre za območje, ki so ga stoletja pestile vojne, invazije in etnični konfikti, ki so vplivali na selitve prebivalcev.   Več

Živel Euroleaks!

Evroskupina je neformalno telo, v okviru katerega ministrice in ministri držav evrskega območja razpravljajo o vprašanjih, ki močno vplivajo na naš vsakdan. To so na svoji koži najbolj občutili Grki, ki so jih sprejete odločitve v Evroskupini najbolj prizadele v času restrukturiranja državnih dolgov do Trojke. Več

L'état, c'est moi

Poslanci ruskega parlamenta so potrdili predlog ustavne spremembe, ki bo Putinu omogočala, da ostane predsednik tudi po koncu zdajšnjega mandata. Ob zelo verjetni ponovni izvolitvi bi tako lahko predsedoval do leta 2036. Več

Ženski posli

V Združenem kraljestvu si vsaka deseta ženska in dekle ne more privoščiti osnovnih higienskih izdelkov, kot so tamponi in vložki, ki tudi neobdavčeni še vedno niso dostopni brezdomkam ali begunkam. Šele popolnoma brezplačne in javno dostopne menstrualne potrebščine, kot je bilo pred kratkim izglasovano na Škotskem, odpravljajo menstrualno revščino, poleg tega pa vodijo tudi k normalizaciji in destigmatizaciji menstruacije. Več

Migranti, Romi, zaporniki in »ubogi« Madžari

Orban pripravlja Nacionalni posvet – "demokratično orodje", s katerim ustvarja iluzijo širokega ljudskega konsenza. Zdi se, da se s tokratno manipulativno anketo loteva uničiti še zadnji branik demokratičnih standardov v državi: neodvisno sodstvo. Več

Kašljate? Če boste upoštevali priporočila WHO, je to dobro za okolje.

Panika, ki se skupaj z novim koronavirusom širi po svetu, je po eni strani dobrodošla medijska zastranitev od pomembnih tem. Pri nas tako poslanci, medtem ko je fokus javnosti na zgaranih infektologinjah in odstopljenem zdravstvenem ministru, ustoličujejo gargamelovsko vlado. Po drugi strani pa ideološki aparat države skuša paniko obvladovati, saj ga skrbi za gospodarstvo. Več

Umazana industrija

Tekstilna industrija je med glavnimi onesnaževalkami planeta. V zadnjih desetletjih se je proizvodnja oblačil eksponentno povečala (tudi na račun podplačane delovne sile iz držav tretjega sveta). Ocenjuje se, da letno nastane 150 milijard oblačil, od tega jih polovica konča v smeteh v prvem letu, 30 % pa jih sploh nikoli ne pride do kupca, temveč je njihovo uničenje dejansko del proizvodnega procesa.  Več

Balada o banditu in kapitanki

Se še spomnite Carole Rackete? Ja, to je tista ladijska kapitanka, ki je junija lani vplula v pristanišče na Lampedusi, navkljub prepovedi tedanjega ministra za notranje zadeve, ki je ladjo z brodolomci več tednov zadrževal na morju. Za Salvinija je bila to takrat zelo nevarna oseba, saj je prekršila njegova pravila, po takojšnji aretaciji pa jo je čakalo še sojenje. Več