Kultura deloholizma

Ping pong mize, sobe za dremež, team buildingi, na straniščih posterji s podobo Elona Muska. Vedno več podjetij implementira startup delovno kulturo iz Silicijeve doline. Pisarne ne spominjajo več na "gulage", ampak na dnevno sobo, sodelavci postajajo družina, delovni vikendi so dejansko kul, pa še zastonj pivo je.  Več

Karneval homofobije v Lijepi naši

Pustni čas mnogi izkoristijo zato, da se vsaj za en dan lahko vživijo v kar koli so si kadar koli pač želeli biti, kar je ponavadi neškodljivo, zabavno in morda celo terapevtsko. Ne pa zmeraj. Več

Virus populizma

Sloveniji bojda nezadržno grozi koronavirus COVID-19, ki je konec lanskega leta začel razsajati na Kitajskem. Virus naj bi se širil bliskovito, kar plaši tako gospodarstvenike kot turistične magnate. Razsajanje bolezni pa očitno mnogi že izkoriščajo za kovanje poceni političnega kapitala. Vlada RS je hitro sklicala sejo Sveta za nacionalno varnost. Na njej pričakovano niso ugotovili nič novega, je pa Vlada kot možnost "rešitve" problema že napovedala zapiranje meje, četudi še nismo zaznali niti enega primera okužbe. Italijanske oblasti nam že sedaj svetujejo, da uvedemo izredni nadzor vseh potnikov na Brniškem letališču ... Več

Benevolentni milijarder lahko reši svet

Jeff Bezos, ustanovitelj Amazona in najbogatejši človek na svetu, je na Instagramu objavil, da bo namenil 10 milijard dolarjev boju proti podnebnim spremembam. Bezosov "altruizem" prihaja po objavi Amazonovega ogljičnega odtisa, ki razkriva, da podjetje letno proizvede več CO2 kot veliko manjših držav (tudi Slovenija). Več

Ne FOMO, ampak JOMO!

Če premalo spite, imate večjo možnost za srčni infarkt. In za raka, demenco ter napade mimobežnih virusov zaradi slabšega imunskega sistema. Pomanjkanje spanja slabo vpliva na gene, moti proizvodnjo spolnih hormonov, pospešuje staranje, moškim celo skrči testise. Skratka, če ste predolgo budni, drvite v smrt. Več

Herbicidna romanca

Smo na sredini petletnega podaljšanja roka do prepovedi rabe glifosata v EU, ki so ga leta 2017 v EP pomagali izglasovati tudi nekateri slovenski poslanci, v Svetu EU pa naš kmetijski minister. Lani je sicer v Sloveniji stopila v veljavo prepoved uporabe herbicidov na javnih površinah, vendar so iz prepovedi do aprila 2021 izključene železnice in ceste. Ravno Slovenske železnice in DARS sta največja uporabnika herbicidov na osnovi glifosata pri nas, tako da gre za ukrep s figo v žepu. Več

Misliti evropsko

Ta teden bo v Bruslju potekal izredni vrh Evropske unije, na katerem se bodo predstavniki držav članic pogajali o finančni perspektivi za obdobje od leta 2021 do 2027. V tem času bo treba nasloviti številne izzive, kot so podnebna kriza, migracije, digitalizacija, kohezija in drugi, hkrati pa se soočiti s finančno luknjo, ki bo nastala zaradi brexita. Ta že prinaša mnoge težave, saj se neto prejemnice in plačnice ne strinjajo glede višine sredstev, ki bi jih morala zagotoviti posamezna država, zapleta pa se tudi pri vprašanju širše prenove EU. Več

Kultura zgražanja

Prejšnji teden je Janez Janša, mandatar v nastajanju, zatresel medijski prostor z izjavo, da "se bo vmešaval v uredniško politiko Dnevnika." Odzivi so bili burni, brali smo senzacionalistične članke in zavrelo je na Twitterju. Več

O Nori24 in domoljubni državotvornosti

Medtem ko Nacionalni preiskovalni urad (NPU) zaradi sumljivega denarja z Madžarske preiskuje SDS-ovo medijsko trobilo Novo24TV, se stranka, ki se ji očitno vendar ne bo uspelo tako zlahka zavihteti na oblast, kot je sprva kazalo, zahvaljuje za stare usluge. Spomnimo, da je SDS poleg prikritega madžarskega vložka sumljiv denar prejela tudi iz BiH. Takrat se je kot posrednik omenjal Janšev dobri prijatelj iz zapora Rok Snežič. Ta isti Rok Snežič sedaj z vsebinskim marketingom oglašuje na spletnem mestu omenjenega "medija".  Več

Salonit, dovolj je!

V Solkanu so pričeli z gradnjo brvi čez Sočo, ki bo kolesarjem olajšala dostop do steze Solkan-Plave, ki je zaradi prečudovite narave ena najlepših v Sloveniji, a žal tudi ena najbolj onesnaženih. Več

Grozeča prikazen

Bernie Sanders je s torkovo zmago v New Hampshiru na dobri poti, da osvoji demokratsko nominacijo za letošnje ameriške predsedniške volitve. Ankete napovedujejo, da bo ob Bidenovem nadaljnjem propadu slavil tudi v večini preostalih držav.  Več

Razmislek ob odprtju ljubljanske džamije

Javnost je prejšnji teden razburilo sporočilo Muslimanskega kulturnega centra Ljubljana, v katerem so zapisali, da zaradi gneče udeležba žensk na petkovi (džuma) molitvi "ni predvidena".  V muslimanski tradiciji to sicer ni nič nenavadnega: na pogrebih ob grobovih denimo vedno molijo le moški, ženske pa ostanejo doma ali stojijo ob strani. Več

Irski preobrat

Nedeljske predčasne volitve na Irskem so prinesle presenečenje. Največ glasov je dobila levičarska stranka Sinn Féin in s tem posegla v duopol oblasti, ki ga že od leta 1937 vzdržujeta veliki centristični stranki Fine Gael in Fianna Fáil. Več

Nearabski del »arabske pomladi«

Protesti, ki so se v začetku prejšnjega desetletja razširili po “arabskem svetu”, so ojačali glas mnogih političnih in kulturnih gibanj, ki v avtokratskih režimih v regiji prej niso bila slišana. Eno izmed njih je gibanje za pravice Amazigh ljudi, v Zahodu bolj poznanih pod imenom Berberi, oznaki za necivilizirane iz rimskih časov.  Več

»Napiši zraven ime bara / kraj / ime natakarice«

Ne le, da lahko izpostavljanje (fotografije, imena, lokacije) žensk v seksistični Facebook skupini z več kot 4000 člani vodi v nasilne situacije, že dejanje samo – fotografiranje brez konsenza in deljenje tretjim osebam – je oblika nasilja. Primer "Kira dela na sceni" se znajde nekje v preseku 149. člena KZ ter platform #delozlom in #jaztudi. Več

Kaj je femicid?

Dnevno zaradi partnerskega nasilja ali nasilja v družini umre 137 žensk. Čeprav so ženske globalno gledano manjkrat žrtve umora, pa so kar v 82 % tiste, ki umrejo pod roko intimnega partnerja, v 64 % primerov pa jih ubije družinski član. Več

Ksenofobni virus

Panika in z njo povezani ksenofobni izpadi, ki spremljajo izbruh koronavirusa, se morda širijo hitreje kot virus sam. Prebivalci Kanade in Avstralije, ki so azijskega rodu, se soočajo z rasističnimi incidenti, podobno je tudi v Evropi: ponekod v Italiji starši ne pošiljajo otrok v šolo, če imajo sošolce kitajskih korenin, v Parizu azijskim restavracijam naglo upada promet, v Budimpešti pa so vietnamske trgovine na vrata obesile znake z napisom ''Mi smo Vietnamci''.  Več

Sindi-kdo?

Kdaj ste nazadnje srečali kakšnega sindikalista? Danes ogrožena vrsta je nekdaj zasedala zavidljivo mesto v prehranjevalni piramidi političnih, kapitalističnih in celo kriminalnih organizacij. Skupaj z njimi ne izginjajo le sindikalni izleti in zabave, ampak tudi prizorišče političnega boja za delavske pravice. Več

Kaj imata skupnega Šarec in Salvini?

Avgusta 2019 je desni populist Salvini zakuhal politično krizo v Italiji. Salvini je bil zaradi visoke popularnosti prepričan, da mu bodo predčasne volitve prinesle boljši izkupiček, ljudstvu pa je zagotovil, da bo tako lažje izpolnil svoje obljube. Izsilil je odstop premiera Conteja, javnost in politika pa sta se v naslednjih mesecih ukvarjali z reševanjem politične krize in sestavljanjem nove koalicije.  Več

Samoregulacija

Microsoft, IBM in ostali tehnološki giganti so se prejšnji teden v Davosu zavzeli za regulacijo tehnologije prepoznavanja obrazov. Čeprav se morda njihova pozicija sprva zdi presenetljiva, mogoče celo v nasprotju z interesi industrije, se korporacije s takšno regulacijo borijo proti prepovedi tehnologije in širšim spremembam lastnega poslovnega modela.   Več

Črna gora, svoboda govora in lažne novice

V Črni gori so decembra sprejeli Zakon o svobodi veroizpovedi. Zakon vsem vernikom jamči enake pravice, Srbsko pravoslavno cerkev pa je razjezilo določilo zakona, da morajo verske skupnosti državi vrniti nepremičnine, ki so bile zgrajene z državnim denarjem. Največja verska skupnost v državi se je nemudoma vmešala v politiko in mobilizirala podpornike, da bi zaščitila svoje interese in bogastvo.  Več

Kaj se dogaja z ukinitvijo dopolnilnega zavarovanja?

Odstop predsednika vlade je popolnoma zasenčil zakonodajno sago o noveli Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-O), ki ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Trenutna ureditev je vzpostavila oligopol treh zasebnih zdravstvenih zavarovalnic, ki na račun zavarovanja zberejo dobrih 40 milijonov evrov presežka. Interes za ohranjanje statusa quo je izredno velik, politika pa se na vsak način otresa končne odločitve. Več

Zasebnost vs. ??

Medtem ko se v EU šušlja o možni 5-letni prepovedi uporabe tehnologije za prepoznavanje obrazov v javnih prostorih, policija v Londonu širi uporabo "pametnih" kamer. Nov sistem digitalnega nadzora se uvaja navkljub problemom z nenatančnostjo, zasebnostjo in pristranskostjo. Neodvisna raziskava v Londonu je pokazala, da je bilo 81 % "prepoznanih" obrazev lažno pozitivnih, v treh letih preizkušanja tehnologije pa je s pomočjo njene uporabe do aretacij prišlo samo osemkrat. Evropski pomisleki izhajajo iz argumentov, da tehnologija še ni pripravljena za uporabo, tako zaradi nerešenih etičnih in pravnih vprašanj kot tudi nizke stopnje uspešnosti. Več

Večni poraženci

V svetovnem gospodarstvu ponovno uporabijo le 8,6 % mineralov, biomas, fosilnih goriv in kovin, kar je celo manj kot pred dvema letoma. Sočasno se je tudi globalna poraba povečala za 8 %, pri čemer bogate "razvite" države porabijo 10-krat več virov na osebo kot pa države "v razvoju". Povprečen Britanec je letos do 12. januarja v okolje oddal več ogljika, kot ga bodo prebivalci sedmih afriških držav do konca leta. Več

Vsi za zdravje, zdravje za vse

V evropski teden preprečevanja raka materničnega vratu je Slovenija stopila uspešno. Z učinkovitim državnim presejalnim programom imamo eno najnižjih stopenj obolevnosti v Evropi. Precepljenost deklic proti HPV, ki povzroča ta rak, narašča, vseeno pa ostaja daleč pod 90 %, kot bi bilo za eliminacijo bolezni nujno. Najvišja, skoraj 89 %, je precepljenost na Koroškem, v Ljubljani pa je kar za polovico nižja. Več

Utopija ali distopija?

Ruanda – kjer je v ne-tako-daljni zgodovini vihrala državljanska vojna, ki se je zaključila z genocidom – danes velja za afriško zgodbo o uspehu, ki ne zasleduje le ekonomske rasti, temveč se zavezuje tudi k cilju, da postane zelena in nizkoogljična država do 2050. Več

Tehnološki giganti stavijo na nafto

Tehnološki giganti, kot so Google, Microsoft in Amazon, z veseljem izpostavljajo svoje zaveze in ukrepe, s katerimi naj bi pomagali reševati okolje, vendar pa njihova dejanja pogosto kažejo drugačno sliko. Prav vsa omenjena podjetja so v zadnjih nekaj letih namreč vstopila na trg fosilnih goriv, kjer z različnimi storitvami aktivno pomagajo naftnim velikanom. Več

Libijski "10 years challenge"

Libija je leta 2010 poosebljala afriški duh neodvisnosti in enotnosti, čeprav jo je s trdo roko vodil Gadafi. Globalno je država predstavljala upanje, da se lahko "Afrika" (končno) znebi nerazvitosti. A že leto zatem je Natova koalicija zrušila libijskega diktatorja, državo pa pahnila v kaos. Več

Watson, kave bi!

Od proizvodnje kave so odvisni mnogi prebivalci deprivilegiranih držav Srednje in Južne Amerike, Afrike in Azije. Delo je težko, pridelek občutljiv na bolezni, plačilo pa mizerno, zadnja leta včasih nižje od stroškov pridelave. Več

Protesti v športu

Med dogodki, ki bodo zaznamovali letošnje leto, so tudi Olimpijske igre (OI) v Tokiu. V antični Grčiji so med igrami prekinili vojne in bojevanje, dogodek pa naj bi še vedno veljal za simbol miru, čeprav danes bolj pogosto kot političnim premirjem služi političnemu nastopu in razkazovanju moči.  Več