• Damjana Kolar

    14. 10. 2016  |  Kultura

    REJVikend

    Izbor elektronskih dogodkov za petek in soboto. Več

  • IK, STA

    13. 10. 2016  |  Politika

    Vlada podpira podpis sporazuma CETA

    Vlada je danes sklenila, da Slovenija podpira podpis trgovinskega in investicijskega sporazuma med EU in Kanado (Ceta), a mora o tem odločiti še DZ, so iz vladnega urada za komuniciranje sporočili prek Twitterja. Podrobnosti sklepa vlade bodo znane po koncu seje. Prihodnji torek naj bi tako ministri EU za trgovino odločali o zeleni luč za podpis Cete in začasno uporabo sporazuma, po katerem bi Ceta v določenih delih začela veljati že po potrditvi Evropskega parlamenta in še pred zaključkom ratifikacijskih postopkov po članicah.  Več

  • 13. 10. 2016  |  Kultura

    Bob Dylan prejemnik Nobelove nagrade za literaturo

    Legendarni ameriški glasbenik Bob Dylan je prejemnik letošnje Nobelove nagrade za literaturo. Podelitev te prestižne nagrade so pojasnili z besedami, da je ustvaril novo poetično izraznost znotraj dolge tradicije ameriškega pesništva, med drugim pa so izpostavili njegov izjemen smisel za rimo, vsebinske ideje in luciden um. Dylan je prvi ameriški državljan, ki je prejel Nobelovo nagrado za literaturo po letu 1993, ko jo je prejela pisateljica Toni Morrison, sicer pa 259. ameriški prejemnik kakršnekoli Nobelove nagrade.  Več

  • Darja Kocbek

    13. 10. 2016  |  Svet

    Katastrofalni podatki o duševnem zdravju otrok v Angliji odražajo globalno krizo

    Ljudje po vsem svetu imajo težave s tesnobo, stresom, depresijo, strahovi, motnjami prehranjevanja, samopoškodbami in osamljenostjo. Zadnji katastrofalni podatki o duševnem zdravju otrok v Angliji odražajo globalno krizo, v Guardianu piše George Monbiot. Za to obstaja vrsto razlogov, a glavni je nedvomno, da ljudje kot ultradružabna bitja, katerih možgani so ustvarjeni za odzivanje na druge ljudi, niso več povezani med seboj. Več

  • IK, STA

    13. 10. 2016  |  Svet

    Na pogovorih o Ceti dosežen napredek, Slovenija še z zadržki

    Na včerajšnjem srečanju veleposlanikov držav članic EU v Bruslju je bil dosežen napredek glede skupne pojasnitvene izjave k sporazumu med EU in Kanado (Ceta), vendar pa imajo nekatere države, med njimi tudi Slovenija, še nekaj zadržkov. Če bodo te zadržke umaknile, bi lahko ministri za trgovino EU prihodnji torek prižgali zeleno luč podpisu sporazuma. Več

  • Damjana Kolar

    13. 10. 2016  |  Kultura

    Deset kulturnih dogodkov od četrtka do sobote

    Izbor dogodkov od 13. do 15. oktobra. Več

  • Darja Kocbek

    12. 10. 2016  |  Svet

    Islandija je zaprla kriminalne bankirje in ohranila državo blaginje

    Vrhovno sodišče v Reykjaviku je v tem tednu poslalo v zapor devet bankirjev, ki so s tržnimi manipulacijami pripomogli k izbruhu finančne krize leta 2008, poroča Island Monitor. Islandija, ki ima samo 400 tisoč prebivalcev, se je reševanja finančne krize lotila po svoje. Namesto, da bi enako kot ZDA in države EU zavožene zasebne banke reševala z davkoplačevalskim denarjem, je bankirje obsodila in poslala v zapor kot kriminalce. Več

  • Urša Marn

    12. 10. 2016  |  Družba

    Zakaj o slovenskih arhitektih izpred druge svetovne vojne vemo tako malo?

    Kako to, da o arhitektih iz socializma vemo tako veliko, o arhitektih izpred druge svetovne vojne pa tako malo? Bogo Zupančič, zgodovinar arhitekture, odgovarja, da so bili mnogi odlični slovenski arhitekti, od Costaperarie, Šubica, Husa, Spinčiča do Vurnika in drugih, v obdobju socializma zamolčani zato, ker so delali za meščanske in kapitalistične naročnike: "Kot arhitekturnemu zgodovinarju se mi zdi škoda, da se slovenska arhitekturna zgodovina osredotoča samo na Plečnika in zadnje čase še na Ravnikarja, saj je imela Slovenija še veliko drugih odličnih arhitektov. Plečnikovi učenci so množično hodili študirat v Pariz, Vurnikovi učenci v Berlin, a ker so bili tam v času nacizma, se po vojni o tem ni smelo javno govoriti. Edvard Ravnikar, ki je na ljubljanski šoli za arhitekturo začel poučevati takoj po drugi svetovni vojni, se je s prvo generacijo študentov želel izkazati v pedagoškem smislu in uspelo mu je ustvariti res vrhunsko generacijo, v katero spada tudi Mušič. V šestdesetih je Ravnikar dobil v delo Trg revolucije, zaradi česar se je vse manj posvečal pedagoškim obveznostim. Prepustil jih je asistentom, ki pa mu žal niso bili dorasli. Od slavne ljubljanske šole za arhitekturo se tako ni ohranilo skoraj nič." Več

  • Boris Matić

    12. 10. 2016  |  Družba

    Zakaj pretirana skrb za varnost otrokom prej škodi kot koristi

    Varnost, posebej varnost otrok, nam je tako rekoč sveta. Argument varnosti prekaša vse druge, še zlasti, ko govorimo o otrocih. Z varnostjo v mislih oblikujemo javne prostore, ograje na stopniščih in seveda še posebej otroška igrišča – da le preprečimo čim več poškodb. Zato so si igrišča med seboj čedalje bolj podobna. Na njih se lahko pojavlja samo certificirana in atestirana oprema, ta pa je, seveda, draga. Velikost igral in podlage so skrbno predpisane. Povsod najdemo enak tobogan, enak vrtiljak, enako plezalo. Če poskušamo v javni prostor umestiti drugačno, nenavadno igralo, imamo opraviti z zakonodajo, ki tega ne dovoli. In če se otroci pritožujejo, da jim je na igrišču dolgčas, ali če starši ugotavljajo, da so se sami v otroštvu ukvarjali z veliko nevarnejšimi rečmi, skomignemo z rameni – časi so drugačni, tako pač je. Več

  • Damjana Kolar

    12. 10. 2016  |  Kultura

    Yasmina Reza z novo igro na odru MGL

    V Mestnem gledališču ljubljanskem bodo 16. oktobra ob 20.00 premierno uprizorili komedijo Bella Figura, sodobne francoske avtorice Yasmine Reza v režiji Mateje Kokol. Avtorica je zaslovela predvsem s svojimi satiričnimi igrami, kjer nastopajo predstavniki današnjega zgornjega srednjega razreda. Bella Figura je bila krstno uprizorjena lansko pomlad v Berlinu v režiji Thomasa Ostermeierja. Več

  • Peter Petrovčič

    12. 10. 2016  |  Družba

    Tožba pred evropskim sodiščem se obrestuje. Romi dobili vodo.

    Vlada je po desetletjih prigovarjanj na en mah rešila težave s pitno vodo v dveh romskih naseljih. Sočasno se je po letu in pol nedejavnosti sestala vladna komisija za zaščito romske skupnosti in napovedala skorajšnje sprejetje nacionalnega programa ukrepov za prihodnjo petletko ter prednostno obravnavo »bistvenih vprašanj, kot je zagotavljanje finančnih sredstev za urejanje komunalne infrastrukture na območjih, kjer večinsko živijo predstavniki romske skupnosti«. Kaj se dogaja? Je Slovenija nenadoma spremenila svoj negativni odnos do Romov? Več

  • Darja Kocbek

    11. 10. 2016  |  Svet

    Razdejanje je vse, kar ZDA lahko po 15 letih vojne pokažejo v Afganistanu

    Čeprav so ZDA za vojno v Afganistanu v zadnjih 15 letih porabile milijarde dolarjev, to ni ena od pomembnih tem predvolilnih razprav. Vojna v Afganistanu je pozabljena polsestra vojne v Iraku. V začetku leta 2003 so milijoni ljudi po svetu po razkritju, da so dokazi, da je imel režim Sadama Huseina »orožje za množično uničevanje«, , nedvomno ponarejeni, protestirali proti vojni v Iraku. Veliko manj aktivistov je protestiralo proti vojni v Afganistanu. Več

  • IK 

    11. 10. 2016  |  Svet

    Ko mediji pozabijo omeniti, da so terorista ujeli begunci

    Nekateri slovenski osrednji mediji so poročali o Sircu, ki ga je v Nemčiji iskala policija, saj so v njegovem stanovanju našli eksploziv. Nekatere naslovnice so bile ponovno polne teroristične grožnje, ki bi se lahko končala tragično, a do tega nato ni prišlo. Pozabili pa so posebej poudariti (nekateri so to celo v celoti zamolčati) resnični razlog zakaj. Ob senzacionalistični zgodbi so namreč zameglili dejstvo, da so ga na koncu ujeli in policiji predali prav trije begunci iz Sirije. Jaber al-Bakr, ki naj bi bil povezan z Islamsko državo, naj bi namreč v Nemčiji načrtoval bombni napad. Ko je policija v njegovem stanovanju v soboto našla eksplozivo, je že bil na begu iz kraja Chemnitz. Ko je prispel v Leipzig, je zaprosil tri svoje sodržavljane, ki jih je naključno srečal na železniški postaji, ali lahko prespi v njihovem stanovanju. Ker se jim je zdel sumljiv in jih skušal podkupiti, so ga nato v stanovanju zvezali in fotografirali ter obvestili policijo, poroča BBC, ki povzema lokalne nemške medije.  Več

  • IK, STA

    11. 10. 2016  |  Družba

    Slovenija poziva k popolni odpravi smrtne kazni

    Slovensko zunanje ministrstvo (MZZ) je ob svetovnem dnevu boja proti smrtni kazni pozvalo k njeni odpravi. "Slovenija je odločna nasprotnica smrtne kazni v vseh okoliščinah in si prizadeva za odpravo smrtne kazni povsod po svetu," so zapisali v sporočilu za javnost. "Globalna odprava smrtne kazni je pomembna tako z vidika varovanja človekovega dostojanstva kot zaradi nepovratne škode, ki jo povzroča, še posebej v luči dejstva, da nobeno sodstvo ni brez napak. Obenem podatki kažejo, da smrtna kazen ne zmanjšuje stopnje kriminala. Zato ob tej priložnosti pozivamo vse države, ki še ohranjajo smrtno kazen, da jo čim prej odpravijo oziroma uvedejo moratorij na njeno izvrševanje," pravijo na MZZ. Več

  • N'toko

    11. 10. 2016  |  Družba

    V kraljestvu zasebne lastnine

    Vozniki smo na cestah med seboj sklenili tiho zavezništvo proti oblastem. Čeprav na prvi vtis med vsakodnevnim manevriranjem po mestu delujemo kot smrtni sovražniki, med nami v resnici vlada uporniška solidarnost, kakršno zunaj prometa težko najdeš. Vsi poznamo tisti občutek tovarištva, ko ti nasproti vozeči avto poblenda in te opozori na policijo za vogalom. Voznika, popolna neznanca, ki si ne delita drugega kot skupni asfalt pod gumami, si izmenjata zadovoljni pomežik malih ljudi, ki sta s skupnimi močmi ukanila močnejšega predatorja. V isti predal prometnega tovarištva lahko uvrstimo starodavni medijski ritual, v katerem vozniki kličejo na radijske postaje in opozarjajo širšo Slovenijo na prežeče radarje. In mar niso prav radarji v Mariboru zanetili ljudske vstaje? Vozniki ne jebemo sistema in pika. Ko vidimo enega izmed nas, ki mu policija vsem na očeh piše kazen, nas prej kot privoščljivost popade jeza nad represivnimi organi države: »Glej jih, spet kasirajo!« Več

  • Damjana Kolar

    11. 10. 2016  |  Kultura

    Potujoča razstava o vsakdanjem življenju v socialistični Jugoslaviji

    Po Beogradu in Sarajevu bo potujoča razstava Muzeja zgodovine Jugoslavije (MIJ) iz Beograda z naslovom Nikoli jim ni bilo bolje? Modernizacija vsakdanjega življenja v socialistični Jugoslaviji gostovala tudi v Ljubljani in sicer v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, kjer bo na ogled od 12. oktobra 2016 do 30. junija 2017. Razstava, ki jo je pripravila kustosinja Ana Panić s sodelavci, pripoveduje o vsakdanjem življenju v socialistični Jugoslaviji od leta 1945 do 1991. Več

  • Izak Košir

    7. 10. 2016  |  Mladina 40  |  Družba

    Pravi moški

    »Sem mama osnovnošolke in pogosto prelistam njene učbenike in berila ter se z njo o vsebinah, ki se jih učijo, pogovarjam. Tako se je zgodilo tudi tokrat, ko mi je pokazala, kaj so brali v berilu za 4. razred. Vsebina me je dobesedno pretresla,« nam je zaupala mama osnovnošolke, sicer socialna delavka, ki se pri delu pogosto srečuje s posledicami privzgojenih norm in sporočil, ki jih v otroke vsadimo, ne da bi pomislili, kakšne posledice lahko imajo kasneje v življenju. Več

  • Darja Kocbek

    10. 10. 2016  |  Svet

    Pet meril za izbiro vodilnih ljudi mednarodnih organizacij

    Z odločitvijo varnostnega sveta, da bo nov generalni sekretar OZN Portugalec Antonio Guterres, se je šele začela delitev stolčkov na vrhu mednarodnih organizacij. Novega predsednika oziroma predsednico potrebuje več mednarodnih organizacij, med njimi sta tudi Svetovna banka in Svetovna zdravstvena organizacija. V času, ko konflikti interesov med ZDA in njenimi zavezniki pa tudi vzpon Kitajske in Rusije podirajo sodelovanje na globalni ravni, je vprašanje, kdo bo zasedel ta mesta, še kako pomembno, piše Ngaire Woods z univerze Oxford na spletni strani Project Syndicate. Več

  • RP, STA

    10. 10. 2016  |  Svet

    Zadnje soočenje med Clintonovo in Trumpom Ameriko pahnilo med banana republike

    Republikanski predsedniški kandidat Donald Trump je v St. Louisu svojo demokratsko nasprotnico Hillary Clinton na njunem drugem televizijskem soočenju včeraj zvečer obtožil, da je lažnivka in celo hudič, ter ji v ostri, uro in pol trajajoči ofenzivi zagrozil, da bo končala v zaporu. Ameriški televizijski komentatorji ponovno kot že leto dni spet niso mogli verjeti lastnim ušesom, saj v sodobni zgodovini predsedniških kampanj kandidati drug drugemu niso grozili z zaporom. Več med njimi jih je uporabilo izraz "banana republika". Več

  • Damjana Kolar

    10. 10. 2016  |  Kultura

    Provokativna obsodba zločinske dvoličnosti katoliške Cerkve

    Po premieri na lanskem festivalu Liffe, bo film Klub, čilskega režiserja Pabla Larraína od 12.oktobra dalje na ogled na rednem sporedu Kinodvora. Dobitnik velike nagrade žirije na lanskem Berlinalu, je neusmiljena in provokativna obsodba zločinske dvoličnosti katoliške Cerkve s primesmi psihološkega trilerja. Več

  • Dijana Matković

    9. 10. 2016  |  Kultura

    Muriel Barbery: Ogromno ljudi je rojenih v napačna okolja

    Pisateljica Muriel Barbery nad intervjuji in sploh vsem, kar spremlja objavo knjige, tudi nad javnimi nastopi, nominacijami za nagrade in fotografiranjem, ni preveč navdušena. Pisanje razume kot intimno dejanje, kot ubesedovanje pokrajine notranjega sveta, in pri tem celo nima nikakršne nuje napisanega deliti s svetom. Podobno kakor Rene in Paloma iz njenega slovitega romana Eleganca ježa (Mladinska knjiga, 2010) lepoto ščiti in varuje pred zunanjim svetom. Je nekoliko sramežljiva in zadržana – zelo pazljivo izbira redke besede, ki jih izgovarja v nežnem tonu. Zato sem vedela, da obstaja samo en način, kako prebiti zid razdalje in vstopiti v pogovor. »Kako je z vašimi mački?« rečem, ko se od hotela Slon, kjer sva se sestali, odpraviva po Čopovi. »Menda imate dva,« dodam. »Ne, ne, zdaj imam štiri,« veselo odvrne. »Dva starejša in dva šestmesečna,« reče in že hiti v telefonu iskati njihove fotografije. Na zaslonu zagledam siva puhasta bitja, vsakič ujeta v perfektni dnevni svetlobi in pod natančno odmerjenim kotom, ki jih prikazuje v vsej gracioznosti. Muriel Barbery je poosebljeno zasledovanje lepote, pomislim. Intervju si preberite tu

  • Staš Zgonik

    8. 10. 2016  |  Družba

    Odvetnik, ki je brez žoge postal največja slovenska nogometna zvezda

    Aleksandra rodijo 13. oktobra 1967 v Ljubljani. Oče Peter je odvetnik, mama Ana ravnateljica grosupeljske osnovne šole. Starejši brat Rok je star tri leta. Ime dobi po stricu, maminem bratu, je svojeglav in trmast otrok. Pri štirih letih se odloči, da bo družinskega psa, velikega ovčarja po imenu Lord, peljal na sprehod. Lord se sprehoda kmalu naveliča in zavije proti domu, oče pa Aleksandra najde, kako se ležeč na trebuhu ves opraskan trdno oklepa povodca in ga ne spusti, četudi ga pes vztrajno vleče naprej. Čeferinovo biografijo si preberite tu

  • 8. 10. 2016  |  Politika

    Novinar, ki ga je povzemala TV Slovenija, si je vse izmislil

    Luigi Pelazza je na italijanski televiziji Italia 1 v oddaji Hijene zavrtel reportažo, v kateri je predstavil nezakonito trgovino z orožjem v Bosni in Hercegovini. V reportaži se je novinar pogovarjal z domnevnimi preprodajalci orožja, ki so mu povedali, kako trgovina poteka. Tri dni po tem, ko je šla oddaja v eter, je bosansko tožilstvo začelo preiskavo in na podlagi rezultatov novinarja kazensko ovadili za posest in trgovanje z orožjem, ker naj bi puške na snemanje prinesel sam. Več

  • Damjana Kolar

    8. 10. 2016  |  Kultura

    Trbovlje v znamenju novomedijske kulture

    V Delavskem domu Trbovlje bo od 13. do 15. oktobra potekal 8. mednarodni festival Speculum Artium, osrednji dogodek programa Trbovlje novomedijsko mesto, ki se je v osmih letih uveljavil kot eden vodilnih festivalov novomedijske kulture v Sloveniji, zlasti zaradi vizionarsko usmerjenega prepleta novomedijskih produkcij z umetnostjo, tehnologijo in znanostjo. Letošnji festival bodo obiskali umetniki iz Japonske, ZDA, Turčije, Palestine, Pakistana, Nemčije, Avstrije, Italije in Slovenije, že šesto leto zapored pa ga bo popestril tudi mednarodni festival video umetnosti DigitalBigScreen. Več

  • Jure Trampuš

    7. 10. 2016  |  Mladina 40  |  Družba

    Konservativna revolucija

    tednu otroka, ki ga je leta 1956 priznala Generalna skupščina Združenih narodov, je Zavod živim, organizacija, ki nasprotuje pravici žensk do splava, pred frančiškansko cerkvijo na ljubljanskem Prešernovem trgu postavil veliko platno in vsak večer predvajal film Čudež življenja. Gre za »pro-life« izdelek, ki govori o tem, da se življenje začne s spočetjem, prikazuje, kdaj začne otroku utripati srce, kdaj začne sesati palec, kdaj prvič odpre oči … Izbira propagandnega filma je povsem pričakovana, cilj Zavoda živim je namreč »razširiti sporočilo o lepoti življenja in razkrivati neresnice glede nerojenega človeškega življenja, umetnega splava, posledic splava in kontracepcije«. Ali kot pravi Katarina Nzobandora, direktorica zavoda: »V Sloveniji je veliko malodušja, ljudje se nimajo radi, ne sebe ne svojih otrok, ni pozitivnih občutkov, ni sreče, otroci niso breme, otroci prinašajo upanje.« Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    7. 10. 2016  |  Mladina 40  |  Uvodnik

    TV Slovenija v prostem padu

    Zakaj naj bi država vzdrževala javno televizijo? Kakšen je razlog, da je to mednarodni standard resnih civiliziranih in demokratičnih držav, zakaj je to pri ocenjevanju neke države tako relevantno? Razlog je en sam: namen javnega TV-servisa je, da vzdržuje prostor javne razprave. Vzdržuje njegovo raven. To je tisto, kar namreč financiramo državljani. Televizija kot taka je od svojih začetkov finančno predrag medij, da bi se, če deluje po tržnih merilih, lahko izognila komercialnemu, delno tudi plehkemu. Televizija kot medijsko podjetje na trgu mora zadovoljiti tako širok in povprečen okus, da si vzdrževanja visoke ravni javne razprave preprosto ne more privoščiti. In to je edini resni razlog, zaradi katerega danes države oziroma državljani financirajo javno televizijo. Nekaterih stvari na trgu preprosto ni mogoče zagotavljati. Javna televizija pa naj bi zato zagotavljala tisto več, naj bi bila prostor tehtnosti, tudi zahtevnosti, pa naj gre za družbo, kulturo, šport ali otroške oddaje. Zato ima zakonsko urejeno financiranje. Več

  • 7. 10. 2016  |  Družba

    Borut Mekina o tem, kdo je pokopal Slovenijo?

    Pogovor je nastal na podlagi članka Kdo je pokopal Slovenijo?>>

    https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/286313233&color=ff5500&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

    Več

  • Damjana Kolar

    7. 10. 2016  |  Kultura

    REJVikend

    Izbor elektronskih dogodkov za petek, soboto in nedeljo. Več