»Finančni minister mora postati makroekonomist, ki ima zelo jasno sliko o tem, kaj je celota narodnega gospodarstva, od koga je odvisna in kdaj se deli – ne pa gospodarstvenik«

Mitja Gaspari, letnik 1951, je danes upokojenec. Na vprašanje, ali bi prevzel ministrsko funkcijo – kroži tudi njegovo ime – odgovarja ekspresivno: »Lepo vas prosim. Vsak mora poznati svoje omejitve. Sem pa pripravljen pomagati, kot občan, če lahko in če rabi.« Gaspari je leta 1975 diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani z nalogo Analiza kreditnega potenciala naših bank. V osemdesetih je vodil analitskoraziskovalni center takratne Narodne banke Slovenije, kjer je leta 1987 postal namestnik guvernerja. Leto kasneje je postal namestnik guvernerja Narodne banke Jugoslavije in kmalu magistriral na beograjski Ekonomski fakulteti. V letih 1991 in 1992 je delal v Svetovni banki v Washingtonu. Med junijem 1992 in junijem 2000 je v treh vladah Janeza Drnovška vodil ministrstvo za finance. Leta 2000 je bil na državnozborskih volitvah izvoljen na listi stranke LDS, že aprila 2001 pa je bil na predlog predsednika države Milana Kučana v državnem zboru potrjen za guvernerja Banke Slovenije. V času Gasparijevega guvernerstva je Slovenija izpolnila pogoje in 1. januarja 2007 prevzela evro. A mesec dni kasneje, v času vlade Janeza Janše, v državnem zboru ni dobil novega mandata za vodenje centralne banke. V letih 2008– 2012 je v vladi Boruta Pahorja opravljal funkcijo ministra, odgovornega za razvoj in evropske zadeve, ter del mandata funkcijo ministra za gospodarstvo.

»Ta hip bi nujno potrebovali ministra, ki bi pridobival izkušnje na terenu«

Šolstvo je v krču: spet se srečuje s stisko učencev ob prijavah na srednje šole in z visokimi omejitvami vpisa, ki vse jasneje nakazujejo, kako neustrezen je trenutni sistem točkovanja, po drugi strani pa se ravnokar oblikuje nova vlada in z njo novo ministrstvo za izobraževanje. Gregor Deleja, ravnatelj Gimnazije Celje Center, je vodja Partnerstva za kakovosten in pravičen vzgojno-izobraževalni sistem, v katerem sodelujejo številni strokovnjaki s področja šolstva, njihov cilj pa je oblikovanje smernic za celostno spremembo sistema, ki jih nameravajo v roku enega leta predati novi oblasti.

»Predrugačenje Studia City je protislovensko dejanje«

Spomenka Hribar, sociologinja

(Ne)legitimnost odhajajoče vlade

Čas mesec ali celo dva po volitvah, ki nakažejo menjavo oblasti, je za odhajajočo vlado poseben čas. Pravno gledano se deli na obdobje do konstituiranja novega državnega zbora, v katerem imajo vlada in njeni ministri še polna pooblastila, in na obdobje do izvolitve nove vlade v državnem zboru, v katerem ima vlada le še omejene pristojnosti. Od zunaj pa se ravnanje odhajajoče vlade presoja predvsem po stopnji samoomejevanja ali odsotnosti tega v prvih dveh do treh tednih in po (ne) upoštevanju pravil o tekočih poslih v tednih, ki sledijo do izvolitve nove vlade.

Osemkolesniki proti ljudstvu

Obrambni minister Matej Tonin hiti. Še pred konstituiranjem novega državnega zbora 13. maja, po katerem bo vlada Janeza Janše tudi uradno opravljala le še tekoče posle, želi podpisati pogodbo o najdražjem nakupu vojaške opreme v zgodovini države: nakupu 45 nemških osemkolesnikov tipa boxer za kar 343,4 milijona evrov (z DDV). Eno od teh vozil, ki je nekakšen kompromis med navadnim osemkolesnikom in tankom, bo torej stalo kar 7,63 milijona evrov, kar je približno trikrat več, kot smo pred 15 leti plačali za patrie.

Vse bo zdaj drugače

Najbrž se še ne zavedamo popolnoma, kaj pomenijo pravkar minule volitve. Volivci so povsem jasno povedali, da si želijo spodobno demokracijo in ne arogantne avtokracije, ki dela zgolj zase in svoje prisklednike. To je neizpodbitno.

Novi zakon o RTV Slovenija

Zakon o RTV Slovenija, ki omogoča vpliv politike na imenovanje poslovodnih organov javnega zavoda, torej v nadzorni in programski svet zavoda, ta dva pa vplivata na večino kadrovskih, strateških in finančnih odločitev, je bil napisan daljnega leta 2005, bil je potrjen na referendumu in se od takrat praktično ni spreminjal. Eden od avtorjev zakona je Branko Grims, tedanji in sedanji poslanec stranke SDS. V vsem tem času je bilo nekaj poskusov z novimi rešitvami, zakon je bil nekajkrat napisan na novo, a enkrat nova različica ni dobila podpore na še enem referendumu, drugič ga je koalicija pustila v predalu, spet tretjič je sprejetje novega zakona preprečil padec vlade. V javnosti se že nekaj časa pojavljajo različni predlogi o zakonskih spremembah, enega pa naj bi pripravljali tudi pravniki na RTV Slovenija. Sprememba zakona o RTV je ena od glavnih zavez nastajajoče vlade, boljše zakonske rešitve je javno podprl tudi Robert Golob.

Gojišče kopriv

Ta teden je na Twitterju zakrožila analiza programerja Marka Plahute, ki se ljubiteljsko ukvarja z raziskovanjem medijske krajine in družabnih omrežij, zlasti slovenskega dela Twitterja.

Zgodovina tajnih dogovorov

Odločitev za nakup boxerjev, ki kot posel po velikosti investicije presega številne v javnosti razvpite projekte, je bila sprejeta za zaprtimi vrati. Že od vsega začetka so na obrambnem ministrstvu odločevalcem to odločitev predstavljali kot izvršeno dejstvo, ki ga politiki ali poslanci preprosto morajo sprejeti. Vrhunec smo seveda dosegli prejšnji mesec z odločitvijo ustavnega sodišča, da o tem niti ljudje na referendumu ne smejo glasovati, ker so referendumi o mednarodnih sporazumih nedopustni. Kako smo torej prišli do točke, ko ljudje ne smejo odločati o morda zanje najbolj ključnem vprašanju, to je o svoji varnosti?

»Tu stojim. Drugače ne znam.«

Vodstvo RTV z mano noče podaljšati pogodbe – menda zaradi mojega »neprimernega obnašanja«. No, naj vam povem, kaj je zares neprimerno. Zares neprimerno je, da so ukinili Politično s Tanjo Gobec. Zares neprimerno je, da so ukinili Globus. Zares neprimerno je, da so ukinili Točko preloma z Janjo Koren. Zares neprimerno je, da ponižujejo in žalijo inteligenco te slavne, mogočne hiše. Zares neprimerno je, da so za skoraj dva meseca ugasnili Studio City. Zares neprimerno je, da so ignorirali več kot 40.000 podpisov za takojšnjo vrnitev Studia City. Zares neprimerno je, da se odgovorna urednica ne odziva na mejle urednice Studia City. Zares neprimerno je, da kot odgovorna urednica nastopa in odstavlja oseba, ki jo je ob imenovanju podprlo le 21 odstotkov zaposlenih. Aktiv novinarjev in društvo novinarjev sta jo zaradi predvolilnih oddaj pozvala k odstopu, pa se ni niti odzvala – to je zares neprimerno. In navsezadnje, zares neprimerno je, da vodstvo te slavne, mogočne hiše ne plačuje kolumnistov Studia City in da zdaj z mano noče podaljšati pogodbe, da torej s Studiem City počne to, kar je Janševa vlada počela s Slovensko tiskovno agencijo.

Snežič kršil oglaševalski kodeks

Rok Snežič se predstavlja kot strokovnjak za davčno optimizacijo, kar je lepši izraz za davčno utajo. Je eden izmed sodelavcev predsednika SDS Janeza Janše in podpornik njegove stranke. Pred nedavnimi volitvami, konec februarja, se je dejavno vključil v predvolilno kampanjo. Čeprav uradno nima ne premoženja ne omembe vrednih prihodkov, je naročil in plačal oglasni prostor, plakate, na katerih je bila fotografija poslanca Levice Miha Kordiša s pripisanim vprašanjem »Si Slovenija to zasluži? KUL poslance«. Na vprašanje, kako je mogoče, da fizična oseba brez sredstev za preživljanje lahko nameni tisoče evrov za predvolilno oglaševalsko kampanjo, ni smiselno iskati odgovora, kaj šele od uradnih organov pričakovati, da zahtevajo odgovornost. Navsezadnje niti kazenskemu sodišču ne uspe začeti sojenja zoper Snežiča, čeprav mu tožilstvo očita, da je leta 2013 v postopku osebnega stečaja upnike oškodoval za okoli pol milijona evrov.

Vse za keš?

Živimo v času »instagramskih mam in očetov«, ki so iz starševskega bloganja ustvarili eno najbolj priljubljenih vsebin z največ ogledi na družabnih omrežjih. »Mami« ali »oči profil«, kjer poročajo vse od težav v partnerskih odnosih do družinskih zadreg, ima danes že skoraj vsak posameznik, ki ima otroka. Poleg populariziranega razkrivanja družinske rutine, izletov in težav, pa na marsikaterem profilu starševskih vplivnežev ne gre brez promocij.

Ministrstvo je spremenilo ustanovni akt Prirodoslovnega muzeja Slovenije

Prirodoslovni muzej Slovenije je zaradi upokojitve dolgoletne direktorice dr. Brede Činč Juhant letos ostal brez direktorja s polnimi pooblastili, kar dva poskusa razpisa za novega direktorja pa sta se lani izkazala za neuspešna, saj ministrstvo za kulturo ni bilo zadovoljno s kandidati. Naloge vršilca dolžnosti tako zdaj opravlja dr. Miha Jeršek. Poleg tega je članom sveta zavoda, ki jih imenuje vlada, sredi februarja potekel štiriletni mandat, zato je ministrstvo za kulturo prejšnji mesec imenovalo nove člane sveta. Tako je tik pred volitvami, zgolj teden prej, poskrbelo, da je bila sprejeta sprememba ustanovnega akta zavoda v točki, s katero je urejeno imenovanje direktorja muzeja. Ponavlja se zgodba, ki smo jo v mandatu vlade v odhajanju spremljali v Moderni galeriji in Narodnem muzeju Slovenije.

Končni izid volitev

V sredo so bili prešteti vsi glasovi, oddani na letošnjih državnozborskih volitvah, ki se jih je udeležilo skoraj 71 odstotkov volilnih upravičencev. Razmerij v novem sklicu državnega zbora niso spremenili niti glasovi iz tujine, kjer je glas oddalo 14.593 volilnih upravičencev, kar 5000 več kot na volitvah v državni zbor leta 2018. V državni zbor se je glede na končne izide uvrstilo pet političnih strank – Gibanje Svoboda z 41 poslanci, SDS s 27 poslanci, NSi je osvojila osem poslanskih mest, SD sedem in Levica pet.