• Luka Volk

    26. 11. 2021  |  Mladina 47  |  Politika

    V imenu digitalne preobrazbe je dovoljeno vse 

    Mark Boris Andrijanič, minister brez resorja, pristojen za digitalno preobrazbo, je prejšnji teden ob obisku jugovzhodne Slovenije, ta teden je bil še v Prekmurju, dvignil nekaj prahu s trditvijo, da podpira ustanovitev prve slovenske javne tehniške univerze. Kaj kmalu je postalo jasno, da je imel v mislih preobrazbo novomeške Fakultete za informacijske študije (FIŠ) v javno univerzo, za kar si njeno vodstvo, blizu vladajoči stranki SDS, prizadeva že več let. Tokrat bi mu morda lahko celo uspelo.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    26. 11. 2021  |  Mladina 47  |  Dva leva

    Epifanija 17. septembra

    Res smo v močvirju. Medtem ko država poka po šivih, ko razpadajo temeljna družbena soglasja, koronavirus pa mori in dosegamo najslabšo epidemiološko sliko na svetu, si vlada vzame čas, da namesto reševanja temeljnih problemov zdravstvene oskrbe covidnih in vseh ostalih bolnikov uprizarja perverzno odkrivanje nekakšne spominske plošče nekakšnega bizarnega osamosvojitvenega dogodka na Otočcu. Kaj že? Menda so se pred tridesetimi leti, v času osamosvajanja, tam srečali predstavniki vlad Slovenije in Hrvaške. Kaj takega! A komu je to mar v letu 2021? V času, ko kosi korona, ko razpadajo temeljni postulati pravne in demokratične države; ko smo priča napadov vladne politike na policijo, pravosodje, šolstvo, znanost, kulturo, umetnost in ne nazadnje tudi na medije. Zlasti na STA in javno televizijo. A žal nacionalki res ni pomoči. Prav na svetovni dan televizije (21. 11.) je namesto o vseh tegobah, ki tarejo družbo in državo, začela osrednji dnevnik z dolgim poročilom o kopenskem premiku prvega policijskega čolna (P-111) kot dogodku dneva. Bilo je bizarno, kot da bi argonavti vlekli ladjo. V napačno smer. No, dejansko je to res bolj kopenski čoln, saj je bil tudi v preteklih 26 letih veliko, pravzaprav zelo veliko časa »na suhem«, tj. v okvari. Nakup je bil velik nateg, slaba investicija. A nič nenavadnega. Praktično vsi nakupi oborožitve in opreme imajo sloves natega, poloma. Izraelske havbice, patrie, falcon, hammerji, osebna oprema vojakov, nazadnje vozila Oshkosh … imajo podoben sloves.

  • Monika Weiss

    26. 11. 2021  |  Mladina 47  |  Družba

    Nove subvencije onesnaževalcem

    S prihodnjim letom bodo podjetja onesnaževalci začela dobivati sredstva iz Sklada za podnebne spremembe. Po predlogu novele sistemskega zakona o varstvu okolja (ZVO-2), ki ga je pripravilo ministrstvo za okolje in čaka na obravnavo v državnem zboru, jim bo vsako leto mogoče razdeliti četrtino letnih prilivov v sklad. Ob predvidenih letnih prilivih 95 milijonov evrov to pomeni razdelitev dobrih 23 milijonov evrov na leto. Ta znesek, 23 milijonov evrov, je predviden za leto 2023, prihodnje leto, ko bo denar prvič namenjen onesnaževalcem, pa naj bi jim razdelili 5,7 milijona evrov, kar predvideva že junija sprejeti odlok o programu porabe sredstev sklada.

  • N'toko

    N'toko

    26. 11. 2021  |  Mladina 47  |  Žive meje

    Saj veste, da je v slovenskih rekah in gozdovih umrlo več beguncev kot v beloruskih?

    Zadnje tedne je bil pogled slovenskih medijev znova usmerjen v tragične podobe begunskih množic. Politiki spet paničarijo o migrantski krizi, desničarji kričijo o koncu evropske civilizacije, humanitarne organizacije zbirajo topla oblačila. Koliko let je že, odkar so se nam begunci nazadnje zdeli vredni pozornosti? Zakaj so se nenadoma vrnili na naslovnice? In zakaj se je to zgodilo v oddaljeni Belorusiji, ki je vse prej kot vroča destinacija za begunce? Ta vprašanja si velja postaviti predvsem zato, ker je Slovenija že leta v neposrednem stiku z večjo begunsko krizo kot Belorusija, a se ta tema nikoli ne prebije na radar kakega urednika.

  • Kje je denar?

    Podnebna konferenca Združenih narodov v Glasgowu – COP 26 – letos novembra bi morala biti za ta svet vnovična točka razvojnega preloma. Namesto akcijskega razsvetljenstva smo doživeli pričakovano tragedijo skupnega. Uničevanje okolja je katastrofalno, nepovratni procesi zahodnega ekološkega imperializma že stoletja ogrožajo planet. Naravo smo vedno dojemali kot samoumevni temelj naših prizadevanj. Človek je očitno postal biogeofizična sila, ki je sposobna ogroziti celo geološko podobo planeta. Naše tehnološko obvladovanje planeta se je spremenilo v bumerang, družbena kultura večnega in brezmejnega razvoja se lomi. Žal je napredek enih vedno temeljil na oškodovanju drugih. Za ekološko resetiranje planeta bi potrebovali novo institucionalno ureditev sveta, veliko realokacijo naravnih virov in finančnih sredstev, spremembo načina življenja. Toda ekološke krize sveta ni mogoče reševati od zgoraj navzdol, s prevladujočim vplivom zasebnega biznisa in tržno ureditvijo. In merilo želenega preloma je preprosto. Sledite kapitalu in financam. To je realno srce podnebnih sprememb, ne pa politične deklaracije in njihov »bla, bla, bla«, kot pravi Greta Thunberg. Glasgow in COP 26 sta žal spet obtičala v tej sistemski zanki.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    26. 11. 2021  |  Mladina 47  |  Kolumna

    Coup d’état

    Smo sredi hude epidemije in imamo oblast, ob kateri kdaj zadiši celo po državnem udaru. Coup d’état – kar nekaj takih oznak se je prijelo zadnjega posega v policijo, s katerim je oblast na mah odstavila vse komandirje policijskih postaj in vse direktorje policijskih uprav v državi. Na položaju bodo čez čas ostali samo »naši«, tisti, ki so pogodu ministru Hojsu in Janši. Oba policijo sistematično predelujeta v tvorbo, ki se je s svojimi robokopskimi oddelki pripravljena spopasti tudi z ljudstvom. Ali ni zlovešče, da taka oblast izpelje v policiji množično čistko le nekaj mesecev pred volitvami?

  • Lara Paukovič

    26. 11. 2021  |  Mladina 47  |  Kultura

    Kot da jih ni

    Lepa Vida je plenice prala. Bolni otrok, ostareli mož, delo, delo, dan za dnem. Potem je šla z zamorcem, ki ji je obljubljal boljše življenje. Mogoče prostovoljno, mogoče ne. Ampak šla je. Sramota. Lahka ženska. V neki drugi različici je meščanka, ki si iz dolgočasja omisli ljubimca, v tretji v nesrečnem zakonu koprni po mladostni ljubezni. Lepa Vida ves čas hrepeni po nečem boljšem, tujem, če hočete, tako kot na primer gospa Bovary; ni cankarjanska mati, ki bi tiho še naprej prala plenice in trpela. In to je, seveda, narobe! Zgodovina nacionalnega mita o lepi Vidi je zgodovina ženskih sramot in žalostnih koncev.

  • Marcel Štefančič jr.

    26. 11. 2021  |  Mladina 47  |  Kultura  |  Film

    Časa je natanko dovolj

    Ne vem, kdaj sem nazadnje videl tako dober in tako napet akcijski film. Moška – očitno brata, obraza, poleg katerih ne bi prižigal vžigalice in ki bi se sijajno podala nemrtvi piratski posadki kapitana Barbosse – se s čolnom znajdeta daleč na morju, a ju zgrabi vihar in ju butne v vrtinec, mračni, srhljivi, ultrakinetični, karizmatični vorteks, v katerem se potem divje spopadeta. Kot da je konec sveta. In kot da ga lahko preživi le eden. Nož je daljši od pipe. Kaj šele sekira. Solidarnost vržeta čez krov. V tem maelströmu, ki bi celo superjunaka pustil sivih las, lahko zaradi mene vidite alegorijo covida (in darvinizma, ki ga je sprožil), toda med bratskim obračunom, pravim vizualnim transom, mi je res jemalo sapo – tako dobro skadriranega showdowna že dolgo nisem videl. Obračuni v Marvelovih spektaklih se lahko skrijejo.

  • Jaša Bužinel

    26. 11. 2021  |  Mladina 47  |  Kultura  |  Plošča

    Adele: 30

    Mehki toni električnega klavirja Rhodes, retro godalni aranžmaji in izrazit vokal iz uvodne skladbe četrtega albuma britanske pop dive Adele vnaprej zakoličijo njegove estetske koordinate. Čakajo nas razkošni instrumentali v liniji filmskega skladatelja Henryja Mancinija, opiranje na čar vokalnih mojstric 20. stoletja in tipična cinematičnost, kakršno smo prvič spoznali v njeni naslovni skladbi za film o agentu 007. Čeravno ne obetajo nič novega – od ene najuspešnejših pevk našega časa niti ne gre pričakovati radikalnih obratov –, nas Adele hitro posrka v svoj svet.

  • IK, STA

    25. 11. 2021  |  Politika

    »Razprava je lahko odprta tudi za kritike javnosti, a osrednji glas je lahko le glas zaposlenih«

    Sodelavci ZRC SAZU izražajo javno podporo kolektivu informativnega programa Televizije Slovenija (TVS) pri njihovem stališču o predlogu programsko-produkcijskega načrta za leto 2022. Vodstvo Radiotelevizije Slovenija (RTVS) bi moralo po njihovem mnenju prisluhniti pomislekom zaposlenih, ki bi morali imeti pri takšnih spremembah osrednji glas.

  • STA

    25. 11. 2021  |  Politika

    Poklukar: »Odločitev o začetku cepljenja mlajših od 12 let, ko se bo stroka poenotila«

    Minister za zdravje Janez Poklukar je ob odločitvi Evropske agencije za zdravila (Ema) povedal, da bodo odločitev o začetku cepljenja otrok, starih od štiri do 11 let, v Sloveniji sprejeli, ko se bo stroka poenotila. Otroci iz omenjene starostne skupine bodo ob cepljenju sicer prejeli nekoliko manjši odmerek cepiva, ki bo tudi manj koncentriran.

  • Uredništvo

    25. 11. 2021  |  Politika

    Naslovnica jutrišnje Mladine: USTRAHOVANA POLICIJA 

    Jutri izide nova Mladina! Fotografija na naslovnici je delo Boruta Krajnca, za oblikovanje pa je poskrbel Ivian Kan Mujezinović. Janševa stranka SDS skuša podjarmiti policijo. Več o ustrahovani policiji preberite jutri v novi številki Mladine, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 26. novembra, dalje. #Mladina47

  • Minister Simoniti: »Nobene izjave. Za Večer pa sploh ne!«

    Kaj lahko stori medij, ko v svoji neskončni aroganci kulturni minister neke države kar javno licitira, da ne daje izjav za določene medije in jih pri tem tudi našteje? Seveda prav tiste, ki so v obsedenosti oblasti nenehni predmet poželenja in obvladovanja, hkrati pa tudi vulkanskega izbruha jeze, če politikom novinarji pridržijo zrcalo, v katerem res niso videti najlepši v deželi tej. Dejansko so v podobi ogledala včasih zelo grdi, najgrši. Ampak povsem po svoji krivdi.

  • IK, STA

    25. 11. 2021  |  Družba

    Novinarji so bili v tem letu prisiljeni delati v čedalje bolj sovražnem okolju

    Društvo novinarjev Slovenije je razglasilo letošnje prejemnike novinarskih nagrad Čuvaj/Watchdog. Nagrado za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva je porota namenila novinarki Večera Gloriji Lorenci. Porota sicer ugotavlja, da je slovensko novinarstvo kljub zahtevnemu letu ostalo ustvarjalno, odgovorno, profesionalno in etično.

  • Uredništvo

    25. 11. 2021  |  Družba

    »Želimo si delati še več, v boljših razmerah in bolj organizirano«

    "Predlog programsko-produkcijskega načrta (PPN 2022) predvideva spremembe, ki bi škodile poslanstvu javnega zavoda RTV Slovenija," je na novinarski konferenci kolektiva zaposlenih v Informativnem programu TV Slovenija, povedal Igor E. Bergant, novinar in voditelj oddaje Odmevi. 

  • STA

    24. 11. 2021  |  Politika

    »Odškodnine zaradi stranskih učinkov po cepljenju niso podlaga za obvezno cepljenje«

    Uvedba sistema odškodnin zaradi resnih stranskih učinkov po cepljenju proti covidu-19, ki ga vlada predlaga v desetem protikoronskem zakonu, ne daje podlage za uvedbo obveznega cepljenja proti covidu-19, so za STA pojasnili na ministrstvu za zdravje. Vprašanje odškodnin pa z interventnim zakonom urejajo zaradi hitrosti in učinkovitosti.

  • Danes je nov dan

    25. 11. 2021  |  Družba

    All work, Lidl play

    Trgovinska veriga Lidl je v Združenem kraljestvu napovedala, da bo v trgovinah z marcem 2022 povišala urno postavko delavcev. Lidl bo tako postal supermarket, ki svoje delavce plačuje največ. Pri nas Lidl vse zaposlene javno uokvirja kot svojo prioriteto.

  • Uredništvo

    25. 11. 2021  |  Družba

    »Nasprotovanje cepivom spada v srednji vek, ne pa v sedanjost«

    "Naš odnos do cepiv je predvsem posledica preteklosti. Že v 60. letih prejšnjega stoletja smo imeli obsežen program ozaveščanja o cepivih v boju proti otroški paralizi in drugim nalezljivim boleznim. Portugalci se še vedno dobro zavedajo pomembnosti cepljenja. Kljub temu pa je bilo predvsem na začetku cepljenja kar nekaj dvomov o varnosti cepiv, predvsem, ker so bila razvita tako hitro. Proti pomislekom smo se bojevali z dobrim obveščanjem, ljudem smo skušali redno posredovati vse potrebne informacije. Pri vodenju programa cepljenja in ko govorim s sodelavci, bolj ali manj uporabljam vojaški besednjak. V epidemiji sta le dve strani: na eni strani je virus, na drugi družba. Na kateri strani ste, če ne verjamete v cepljenje? Tu ni nevtralnega tabora, na strani virusa ste. Virus se lahko med nami širi in nas napada le prek prenašalcev. Nasprotovanje in očitki cepivom spadajo v srednji vek, v 12. ali 13. stoletje, ne pa v sedanjost. Kako lahko kdo reče, da ljudi pobijajo cepiva, če umirajo zaradi virusa?"

  • STA

    24. 11. 2021  |  Politika

    »Za poškodovance v večji nesreči trenutno ne bi mogli ustrezno poskrbeti«

    Ob vsakodnevnem povečevanju števila intenzivnih bolniških postelj v covidnih bolnišnicah državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar opozarja na posledice. V tem trenutku po njegovih besedah niti ne bi mogli ustrezno poskrbeti za večjo naravno ali prometno nesrečo z večjim številom ponesrečencev.

  • IK, STA

    25. 11. 2021  |  Družba

    »Za je nasilje odgovorna oseba, ki povzroča nasilje, ne glede na to, kaj reče žrtev«

    Vsakršno nasilje nad ženskami in deklicami je nesprejemljivo, je ob današnjem mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami zapisal varuh človekovih pravic Peter Svetina. Poudaril je, da se je treba zavedati, da je za nasilje odgovorna oseba, ki povzroča nasilje, ne glede na to, kaj reče žrtev.

  • Uredništvo

    25. 11. 2021  |  Kultura

    »Avstrijci so fini ljudje, a vendar kmečki narod«

    "Zame sta bila to zelo zanimivo delo in izkušnja. Leta 2015 sem posnel film z naslovom Destinacija Srbistan. Pripoveduje o tem, kaj se dogaja ljudem, ki se peš odpravijo npr. iz Črne gore in Makedonije proti Avstriji. Film je bil dokaj dobro sprejet, zanimivo pa se mi je zdelo, da nihče izmed na stotine teh ljudi, ki smo jih srečevali, ni nameraval ostati v naših krajih. Zanimalo me je tudi, kaj se dogaja s tistimi, ki pridejo na Zahod. Pri tem sem se zelo veliko naučil tudi o nekaterih kulturah, ki jih poznamo iz knjig, zlasti ker so to oralne kulture, kar pomeni, da si izredno dobro zapomnijo besedilo. Ti ljudje so se tudi zelo dobro naučili nemško, vsaj tisti, s katerimi smo mi delali, najbrž zaradi izjemnega posluha. Posneli smo čudovito, nepričakovano zgodbo, in ji dali naslov Najlepša dežela na svetu. Avstrijci so bili prepričani, da sta to Avstrija in Dunaj, toda Afganistan je najlepša dežela na svetu. To je prvič, in drugič, ko so videli Dunaj, sem enega izmed njih povprašal o tem. Rekel je: Avstrijci so fini ljudje, a vendar kmečki narod. Habsburško dinastijo imajo približno 500 ali 600 let, Afganistanci pa smo imeli svojo pred 3000 leti, Iračani pred 4000. To so civilizacije!"

  • STA

    24. 11. 2021  |  Svet

    Izredne razmere nameravajo podaljšati tudi za obdobje po volitvah

    Madžarska vlada namerava izredne razmere zaradi pandemije covida-19, ki sedaj veljajo do konca leta, podaljšati vse do junija prihodnje leto. To pomeni, da bodo veljale tudi v času aprilskih parlamentarnih volitev. Podpredsednik vlade Zsolt Semjen je ustrezen predlog že posredoval v parlament.

  • STA

    25. 11. 2021  |  Družba

    Sto najbogatejših Slovencev premoženje povečalo za 1,3 milijarde evrov

    Stoterica najbogatejših Slovencev ima pod palcem 7,1 milijarde evrov, kar je največ doslej. Premoženje 100 najbogatejših se je v zadnjem letu povečalo za skoraj četrtino oz. 1,3 milijarde evrov, ugotavljajo v časniku Finance. Na vrhu lestvice ni sprememb, na njej kraljujeta Iza Sia in Samo Login.

  • STA

    24. 11. 2021  |  Politika

    Zaradi nespoštovanja ukrepov zaprli še eno šolo

    Inšpektorat za šolstvo je zaprl še en zasebni izobraževalni zavod, tokrat na območju Savinjske regije. "Zaprtje je posledica nespoštovanja odredbe inšpektorata zavodu, da zadeve uredijo in delujejo skladno s trenutno veljavnim odlokom," je šolsko ministrstvo sporočilo na Twitterju. Po informacijah STA gre za Waldorfsko osnovno šolo v Žalcu.

  • DK, STA

    24. 11. 2021  |  Kultura

    Animateka postala polnoletna

    V Ljubljani bo od 29. novembra do 5. decembra potekal mednarodni festival animiranega filma Animateka. Na 18. izdaji bodo prikazali 344 kratkih animiranih filmov in sedem celovečercev. Retrospektiva z naslovom Njena zgodba, bo namenjena filmom ustvarjalk, festival pa ob polnoletnosti prinaša tudi novosti, med njimi je program Zeleni slon. 

  • Minister Simoniti mora nemudoma odstopiti

    Odstop ravnatelja SNG Drama Igorja Samoborja kaže brati v širšem kontekstu nezaslišanega lomastenja po (živi) kulturi in umetnosti. Čista iluzija je namreč, da se minister Simoniti loteva zgolj najšibkejših (nevladnega sektorja; samozaposlenih; pogodbenih delavk, delavcev). Potem ko so bili ihtavo zamenjani vodilni kadri v Moderni galeriji, Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, Muzeju novejše zgodovine, Narodnem muzeju, Javni agenciji za knjigo in drugod, je odstop ravnatelja SNG Drama precej pričakovano dejanje v nizu, pa čeprav gre pri tem za specifičen in nemogoč položaj dotrajane gledališke stavbe in ljudi v njej.

  • Uredništvo

    24. 11. 2021  |  Družba

    Ihan: »To je popolno laganje in strašenje staršev«

    Svetovalna skupina za cepljenje se je sestala na temo tretjega oziroma poživitvenega odmerka cepiva proti covidu-19. Čeprav stališča še niso bila javno objavljena, je možno, da bodo kmalu priporočili, naj bo poživitveni (tretji) odmerek potreben za veljavnost potrdila o cepljenju. V oddaji Odmevi na TV Slovenija je o slednjem in o izjavi iniciative Slovenski zdravniki, ki dvomi, da je cepivo proti covidu-19 varno za otroke, spregovoril član svetovalne skupine ter sodelavec inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete dr. Alojz Ihan. 

  • Uredništvo

    24. 11. 2021  |  Politika

    »Ne bom začuden, če bodo na mestih policijskih šefov tudi člani rumenih jopičev«

    "To so poceni floskule za javnost, ki ne pozna razmerja politike do policije. Moram povedati, da merila in pogoji v tem trenutku še niso znani. To pomeni, da lahko praktično pride na mesto komandirja policijske uprave ali pa katerega koli šefa marsikdo in mene zelo skrbi, ne bom pa začuden, če bomo videli na mestih policijskih šefov tudi člane rumenih jopičev oziroma štajerske varde."

  • Uredništvo

    24. 11. 2021  |  Družba

    »Potrebovali bi pokončne strokovnjake in razumno vlado, imamo pa nočno moro«

    "Na zdravo pamet ne dam prav veliko; pogosto je stkana tudi iz predsodkov in zablod, ne le iz modrih izkušenj. A začnimo s stroko. Ob vsem spoštovanju do strokovnjakov in strokovnjakinj je pač treba priznati, da stroka, ki naknadno ugotovi, da je v zapisniku napaka - kar se je pred kratkim zgodilo vsem nam v posmeh -, pač ni stroka, ki bi ji lahko brezpogojno zaupali. Pri nas imamo precej nesrečne razmere: najprej je sedanja oblast počistila z vsemi v stroki, ki ji politično niso bili pogodu, in zdaj poslušamo ljudi, ki so najbrž povsem dobri strokovnjaki, a se hkrati podrejajo in poklekajo pred sedanjo oblastjo. Pa prav zdaj bi najbolj potrebovali pokončne strokovnjake in razumno vlado. Kar imamo, pa je nočna mora."

  • Uredništvo

    24. 11. 2021  |  Kultura

    »Drama je ... sramota«