Srečanje na Kredarici

Tea Jarc: Danes je petek in protest se seveda nadaljuje s sočasnim gostom, ki je prišel očitno – končno, prvič – pozdravit protestnike in protestnice. Kakšna čast! Gospod Janez Janša, kaj rečete na to, da ljudstvo že 70 tednov protestira? Da ste na referendumu izgubili za toliko, kot še nobena druga stranka ni izgubila? Da je ljudstvo dalo jasno nezaupnico vladi in vi tega še vedno ne želite slišati?

Kako je Bojan Požar iskal iver v očesu Natalije Gorščak, bruna v svojem očesu pa ni videl

Bojan Požar, ki zase rad pravi, da je najboljši raziskovalni novinar v državi, je dan pred razrešitvijo direktorice Televizije Natalije Gorščak na portalu Požareport objavil »šokanten« dokument, ki naj bi dokazoval, kaj vse je narobe z direktorico, ki se je upala upreti zahtevi po zamenjavi odgovorne urednice informativnega programa Manice Janežič Ambrožič. Požar, znan po takšnih in drugačnih političnotabloidnih manipulacijah, moralistični agitator, ki zadnje čase piše skladno s političnimi željami vlade Janeza Janše, je torej ekskluzivno objavil dokument, ki naj bi dokazoval, da je Natalija Gorščak v mladih letih, v času izginjajočega socializma, sodelovala s tajno policijo.

Nadzor nad generalnim direktorjem

Lani je bila ena od prvih potez vlade predčasna zamenjava treh članov nadzornega sveta RTV Slovenija. To je Janševa vlada storila že aprila, sredi prvega vala epidemije. Ni bila uspešna, po pritožbah je sodišče presodilo, da vlada nima nobenega zakonskega vzvoda, da bi brez razloga in predčasno razrešila nadzornike. Enako je vlado opomnila tudi pravna služba državnega zbora, ko je vladna koalicija prek parlamenta želela razrešiti še dva dodatna člana nadzornega sveta televizije. Po pravnih in političnih manevrih je od aprila lani od imenovane trojice v nadzornem svetu ostal le Borut Rončević, specialist za uravnoteževanje medijev in akademski vladni vojščak, ki je v zadnjih mesecih opravljal vlogo namestnika predsednika. Prejšnji predsednik nadzornega sveta je bil namreč ravno Andrej Grah Whatmough, ki je v vmesnem času postal generalni direktor RTV Slovenija. Nadzorni svet RTV Slovenija tako nekaj mesecev ni imel pravega predsednika.

Slaba zamisel

Na dlani je, da je vlada na začetku četrtega vala epidemije koronavirusne bolezni v paniki zaradi zavoženega nacionalnega projekta cepljenja in da nima pravih zamisli, kaj storiti. Dokaz je nedavna delna odprava zastonj testiranja za covid-19 s hitrimi antigenskimi testi (HAGT), s čimer želi oblast na vrat na nos za cepljenje pridobiti čim več ljudi, ki se zanj še niso odločili. Vlada pač ni sposobna preprostega uvida, da je prav s politiko takšne prisile zapravila zaupanje naroda in marsikoga odvrnila od cepljenja in spoštovanja ukrepov za omejitev širjenja virusa. Kaznovanje necepljenih z zaračunavanjem hitrih testov utegne zato imeti prav nasprotne učinke od želenih.

Sprememba kazenskega zakonika posebej za predsednika vlade

V predlog sprememb kazenskega zakonika – zakona, ki določa kazniva dejanja – je ministrstvo za pravosodje še pred počitnicami zapisalo novost, da se bo kaznivo dejanje grožnje zoper najvišje predstavnike oblasti po novem preganjalo strožje kot zoper preostale državljane, so opozorili v časniku Dnevnik.

Vlado Miheljak

27. 8. 2021  |  Mladina 34  |  Dva leva

Je kdo rekel Nato?

Podobe vojn so si tako različne, a hkrati vedno podobne. Od zadnjih dni velikega rajha v razrušenem Berlinu, ko so otroci v prevelikih vojaških plaščih in s smrkljem pod nosom poskušali zaustaviti ruske tanke, prek zadnjih dni sajgonskega režima v Južnem Vietnamu, ko so Američani z evakuacijskih ladij metali v morje helikopterje, da so lahko naložili demoralizirane in panične zavojevalce, pa do eksodusa največje vojaške sile (ZDA) in najmočnejše vojaške zveze (Nato) iz malega Afganistana. Sploh podobe, ki prihajajo z ulic Kabula in drugih afganistanskih mest so apokaliptične; predmoderne in postmoderne hkrati. Bradati talibski borci z raztrganimi sandali, v tradicionalnih, za vojskovanje neprimernih oblačilih, za pasom pa zavita bodala, s kakršnimi so njihovi pradedje v prvi afganistansko-britanski vojni v prvi polovici devetnajstega stoletja rezali vratove premaganim in ponižanim britanskim imperialnim vojščakom, imajo hkrati v rokah mobilne telefone in moderne puške, ki so jih zasegli vojski ZDA, zveze Nato in njihovim kolaborantom. V prispodobi povedano, z letečimi preprogami se spopadajo s supersoničnimi letali in bojnimi helikopterji. A razplet se iz minute v minuto spreminja v pravo znanstveno fantastiko. Obupani domačini se pred talibskim maščevanjem skušajo rešiti tako, da plezajo na krila transportnih letal, v dobri veri, da jih lahko ponesejo v svobodo. Kot v Mad Maxu (3), kjer samorastniški preživeli otroci letalske nesreče v neki oazi peščene puščave čakajo, da se vrne njihov pilot, Captain Walker, in jih na krilih polomljenega letala ponese v svobodo.

Šum iz Slovenije

Afganistancem, ki so v domovini sodelovali z evropskimi institucijami in jih tam ogroža talibski režim, je pomoč prva ponudila španska vlada. Španija se je ponudila, da postane vstopna točka za begunce iz Afganistana v EU. Madrid jih namerava sprejeti več tisoč, začasno jih bodo namestili v begunskih centrih ali vojaških oporiščih, nato naj bi jih od tam preselili še v druge države EU. Poleg EU je Španija pomoč ponudila tudi ZDA oziroma »njihovim« beguncem iz Afganistana. Zaradi te odločitve v španski javnosti ni bilo hude krvi, ni zaslediti nobene resne panike, nobenih skrajnih političnih izgredov.

V predalu tudi novi nadomestni sodniki ESČP

Sredi februarja lani je ministrstvo za pravosodje – takrat še pod Šarčevo ministrico Andrejo Katič – objavilo javni razpis za tri do pet mest za nadomestne sodnike na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP). Kandidati so se prijavili, o njih se je maja lani pozitivno izrekel sodni svet, nato pa je ministrstvo za pravosodje – takrat že pod Janševo ministrico Lilijano Kozlovič – vladi predlagalo imenovanje peterice: Aleš Galič, Boštjan Zalar, Vasilka Sancin, Vesna Bergant Rakočević in Veronika Fikfak. Vendar vlada Janeza Janše do danes o tem predlogu ni sprejela nobenega sklepa, prav tako peterica ni prejela nobenega pojasnila.

N'toko

27. 8. 2021  |  Mladina 34  |  Žive meje

Naši dobri nameni

V dnevih po spektakularnem pohodu talibov je javnost znova uzrla veliko prevaro, ki se skriva pod zastavo »demokracije in človekovih pravic«. Vsakomur, ki je gledal množice obupanih beguncev, kako se oprijemajo letalskih kril na kabulskem letališču, je postalo jasno, da so nam o Afganistanu lagali – invazija ni prinesla nobenega napredka, stabilnosti ali varnosti. Ne tam ne tukaj. Vojna proti terorju, ki je zaznamovala zadnja dva desetletja svetovne politike, se je znova pokazala kot farsa. Kljub temu pa v teh dneh nismo doživeli soočenja s to bolečo resnico. Vsaj ne v uradnih medijih. Nismo slišali ne zahtev po obratu v zunanji politiki ne po kaznovanju odgovornih. Novinarji in komentatorji so zgolj v prazno ponavljali vprašanje »Kaj je šlo narobe?« in čakali, da funkcionarji uskladijo zgodbe.

Janko Lorenci

27. 8. 2021  |  Mladina 34  |  Kolumna

V objem z NSi?

Če sodeluješ z lopovom, s tabo ne bom sodeloval. To je z drugimi besedami napisal Šarec, ko se je v nedavnem pismu Luku Mescu, Tanji Fajon in Alenki Bratušek zavzel za to, naj opozicijska četverica po volitvah ne sodeluje ne s SDS ne s strankami in posamezniki, ki so v Janševi koaliciji ali jo podpirajo.

Ženska pa ne

Že dolgo nismo slišali toliko neumnosti kot ta teden. Naprej o gorskih kočah in hribih. Leta 2021 smo izvedeli, da po hribih hodimo kot miške, vsi šepetajo, si izmenjujejo vljudne fraze, nihče ni glasen. Seveda po gorah hodimo zaradi njih lepot (kako nas takoj zanese v rustikalno kekčevsko leporečje, kajne), a da tam šepetamo kot v filharmoniji, to pa pač ni res. Zlasti ne v kočah in pred njimi.

Puške na oratoriju

Po slovenskih župnijah že več let potekajo tako imenovani oratoriji. Gre za počitniške kolonije, na katerih katoliška cerkev prek animatorjev, laikov, otrokom predstavlja svoj nauk in širi vpliv. Na uradni spletni strani oratorij.net je namen oratorija opisan takole: »Pripraviti kvaliteten večdnevni vsebinski krščanski program za otroke, na katerem otroci znotraj skupin zorijo v odnosih, se učijo veščin, utrjujejo krščanske vrednote ter se zbližujejo z Bogom.«

Stanovanja za dobičke premožnih

V Ljubljani začenja delovati družba Equinox, ki se promovira kot »prva nepremičninska delniška družba«. Družba bo, povedano enostavno, vlagala v nepremičnine – tudi stanovanja, z njihovim upravljanjem –, z oddajanjem pa bo skušala iztržiti čim višje dobičke za svoje delničarje. Kaj to pomeni za trg najemniških stanovanj?

Kosovski novi val

Serija udeležb kosovskih filmarjev na vodilnih filmskih festivalih leta 2021 se bere kot seznam želja resnega kinoprofesionalca: Blerta Basholli januarja s Panjem na Sundanceu, največjem in najpomembnejšem festivalu neodvisnega filma, Norika Sefa februarja z Iskanjem Venere v Rotterdamu, Samir Karahoda s kratkim filmom Ni prostora maja v Cannesu in septembra v Torontu, Leart Kola avgusta v Locarnu s Štirimi tabletami na noč, Luana Bajrami s filmom Hrib, na katerem rjovijo levinje avgusta v Sarajevu, septembra pa potuje v Benetke. A ne gre le za udeležbo: Blerta Basholli je v Sundanceu prejela kar tri nagrade (za najboljši film in režijo ter nagrado občinstva), Norika Sefa se je iz Rotterdama vrnila s posebnim priznanjem žirije, tri mlade levinje iz filma Luane Bajrami so bile nagrajene za najboljšo žensko vlogo v Sarajevu, Karahoda pa je v igri za nagrado Evropske filmske akademije.