Orbán je trol

Na začetku junija so Hrvati občutili, kako je, če te provocira madžarski premier Viktor Orbán, in ni jim bilo po godu. Zgodba gre tako: v Sátoraljaújhelyu, majhnem mestu blizu slovaške meje, je madžarski premier odkril spominsko ploščo, na kateri piše »Reka – Madžarska do morja«. V tujini bi to potezo hitro lahko razumeli kot provokacijo. Plošča namreč visi na spomeniku, postavljenem ob stoti obletnici podpisa trianonske pogodbe, s katero je Madžarska izgubila dve tretjini ozemlja, med drugim tudi pristaniško mesto Reka. Napis »Madžarska do morja« bi si kdo, ki ne zna madžarsko, prej razlagal kot madžarsko zahtevo po ozemlju, ki je danes del druge suverene države. V tem pogledu ni nič čudnega, da so številni hrvaški, pa tudi slovenski mediji spomenik razumeli kot provokacijo. Hrvaško zunanje ministrstvo je madžarskega veleposlanika v Zagrebu celo prosilo za pojasnilo. S tem je madžarski zunanji minister Péter Szijjártó dobil odlično priložnost, da je hrvaške medije, ki so poročali o dogodku, obtožil, da širijo lažne novice, državni sekretar zunanjega ministrstva Tamás Menczer pa je zahteval več spoštljivosti od hrvaških ministrov, ki naj bi – kot je namignil – grajali Madžarsko, namesto da bi bili hvaležni za madžarske turiste in naložbe.

Vlado Miheljak

31. 7. 2020  |  Mladina 31  |  Dva leva

Panonska federacija do Jadrana

»Vodja poljske vladajoče stranke Zakon in pravičnost (PiS) Jaroslaw Kaczynski je napovedal preoblikovanje vlade premierja Mateusza Morawieckega po poletnih počitnicah. Po poročanju nemške tiskovne agencije DPA je sporočil tudi, da bodo nadaljevali z izvajanjem načrta, s katerim želijo omejiti tuje lastništvo v poljskih medijih. Poljska vlada si bo, kot je še napovedal šef vladajoče stranke, prizadevala za ’repolonizacijo’ medijev, torej za omejitev tujega lastništva v poljskih medijih.«
 — (STA, 20. 7. 2020)

»Bojevati se z vsemi peklenskimi silami, ki se zaganjajo v Cerkev Kristusovo«

Pred dvema letoma je nemalo prahu dvignil natečaj strankarskega glasila SDS Demokracija za »domoljubno« pravljico. Pred nekaj tedni pa se je indoktrinacije otrok na poseben način lotila revija Mavrica, katoliška različica Cicibana, ki jo izdaja založba Družina. V številkah za maj in junij je objavila strip o Lojzetu Grozdetu, ki so ga leta 1943 zaradi suma delovanja za domobrance ubili partizani. Zgodbo je priredil igralec Gregor Čušin, narisal jo je ilustrator Damijan Stepančič. Spekter ustvarjanja tega je širok, sodeluje tudi z Mladino. »Če me kdo prosi, naj narišem strip, se projekta lotim izključno profesionalno, brez ideološkega ali političnega opredeljevanja. Zanima me le, kako najkakovostneje izraziti scenarij, s katerim se ukvarjam,« je povedal.

Janko Lorenci

31. 7. 2020  |  Mladina 31  |  Kolumna

Vsi zmagovalci, vsi poraženci

Nedavni vrh Unije je potrdil, da je moč v skupnosti vedno bolj razpršena, odločanje pa zato čedalje težje. Nemčija in Francija ostajata najmočnejši par, vplivnejše pa postajajo koalicije manjših članic, zlasti tako imenovane varčne (beri skope) države in pa višegrajci. Nekatere stare delitve – zlasti zahod– vzhod in sever–jug so se še zaostrile. Na zahodu so populisti v pandemiji začasno izgubili nekaj sape, na vzhodu so se avtokrati še utrdili. Virus ostaja tudi v Evropi živ in vsa Unija se počasi pogreza v ekonomsko-socialno krizo. Bliža se dokončni britanski izstop, odnosi s Trumpovo Ameriko so hladni, z Rusijo in Kitajsko se slabšajo. Podnebna kriza je površno zakrita z dozdevno akutnejšimi problemi. Skratka, Evropa je v negotovem položaju, čeprav boljšem kot velika večina sveta.

Z azilanti po novem brez milosti

Osrednja zgradba centra za tujce v Postojni je nenavaden, arhitekturno zanimiv objekt – dolga desetletja zapuščeno nekdanje vojaško poslopje brez vgrajenih oken in vrat, od katerega človek težko umakne pogled, ne glede na to, kolikokrat ga je že videl. Prizor je nekako apokaliptičen oziroma postapokaliptičen. Če objekt ne bi bil za ograjo, ki obdaja center, bi ga krasili grafiti, bil bi na pol protizakonito zbirališče mladih. K njemu so prizidali nevpadljivo stavbo z dvokapnico, nekakšno halo. Tudi ta nima oken, so pa v odprtine, kjer so okna nekoč bila, vzidane rešetke, na enak način je zaprt vhod v poslopje. V njej – da, v sami hali – je več kot 20 zabojnikov, v katerih danes bivajo prosilci za azil. Besedo »bivajo« je tu mogoče uporabiti izključno v najosnovnejšem pomenu besede – v ta objekt so namreč zaprti 24 ur na dan in sedem dni v tednu.

Leljak je finančno breme kot občan in kot župan

Ustavno sodišče je zadržalo odlok o preimenovanju Titove ceste v Cesto osamosvojitve Slovenije v občini Radenci. Gre za občino, kjer že leto in pol županuje razvpiti »poslovnež« in ljubiteljski preiskovalec povojnega komunističnega nasilja Roman Leljak. Pobudo za brisanje imena nekdanjega predsednika skupne države je kakopak dal prav on.

Negativna selekcija kot ključna zapoved političnega kadrovanja

Februarja 2007 je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekala tradicionalna Ema, izbor za pesem, ki naj bi predstavljala Slovenijo na tekmovanju Pesem Evrovizije. Med nastopajočimi je bila tudi širši javnosti dotlej bolj ali manj neznana operna sopranistka Alenka Gotar, ki je s skladbo Cvet z juga premagala cvetober slovenske glasbene scene; na evrovizijskem tekmovanju v Helsinkih se je kasneje uvrstila na 15. mesto. A to je bil hkrati tudi vrhunec pevske kariere Gotarjeve, uspeh pa ji je – kot vsakemu drugemu zmagovalcu Eme – v celoti omogočila prav javna radiotelevizija, ki je izvedla izbor Ema ter zmagovalki izplačala pripadajoči honorar in pokrila vse stroške njenega bivanja in nastopa na Finskem. Naključje ali ne, Sloveniji je v tistem času vladala prva vlada Janeza Janše, projekt Ema pa je na RTV vodil Igor Pirkovič, avtor himne stranke SDS, danes eden izmed njenih kandidatov za generalnega direktorja nacionalke, avtor letošnje državne proslave, že leta v novinarja preoblečen strankarski »vojščak« SDS, ki pa ga vodstvo nacionalne televizije ves čas nekako s stisnjenimi zobmi tolerira. In v objem Janševe stranke se je zatekla tudi Alenka Gotar, kar se ji je bogato obrestovalo.

Čigave napovedi o poteku epidemije poslušamo?

Pri sklepanju o razvoju in poteku epidemije se vlada med drugim zanaša na napovedi računalniških modelov. Največ se govori o modelu, ki so ga razvili na odseku za reaktorsko tehniko na Institutu Jožef Stefan. »Sodelavec dr. Matjaž Leskovar je prvo napoved objavil že na začetku prvega vala epidemije v Sloveniji,« je povedal dr. Leon Cizelj. »Ta napoved je nastala z uporabo Matjaževega modela, ki ga je razvil s podatki iz province Hubei na Kitajskem, še preden je virus SARS-CoV-2 prišel v Slovenijo. Matjaževe napovedi so bile – to danes zlahka preverimo s podatki iz prvega vala covid-19 v Sloveniji – izjemno natančne.« Že takrat je inštitut ponudil sodelovanje vladni svetovalni skupini za covid-19 in ta ga je, tako Cizelj, sprejela. »Od takrat vsak dan sodelujemo in zanjo pripravljamo dnevne ocene stanja in občasno tudi projekcije.« Trenutno ocenjujejo, da imamo opraviti s kvazistacionarnim stanjem, v katerem vsak okuženi v povprečju okuži še enega človeka. »V prihodnjem obdobju se bo število dnevnih pozitivnih testov predvidoma gibalo v območju od 5 do 35.«

Grega Repovž

31. 7. 2020  |  Mladina 31  |  Uvodnik

Zavestna malomarnost

Dvanajstega junija so tožilci iz Bergama v okviru preiskave zaradi visokega števila žrtev epidemije novega koronavirusa v pokrajini in s tem povezanega ukrepanja vlade v Rimu zaslišali italijanskega premiera Giuseppeja Conteja, ministra za zdravje Roberta Speranzo in notranjo ministrico Luciano Lamorgese. Tako se je začela velika preiskava italijanskih tožilcev zoper odgovorne italijanske državne in lokalne politike. Kaznivo dejanje, ki ga preiskujejo, je povzročitev smrti iz malomarnosti.

Svet ni eden, svetova sta dva

Gregor Virant je bil nekoč minister za javno upravo, pa tudi predsednik pozabljene Državljanske liste in velik zagovornik teh in onih etičnih kodeksov, s katerimi naj bi se v slovensko politiko vrnila morala. Njegov namen je bil dober, a bil je naiven – »res nima političnega talenta,« je v tistem času pripomnil neki njegov politični sopotnik. Težava je bila v tem, da je prav ta Virant kot nekdanji minister prve Janševe vlade več mescev dobival finančno nadomestilo, četudi je hkrati služil s svetovanjem različnim podjetjem. To se mu ni zdelo sporno, saj je takšno financirano »brezposelnost« omogočala zakonodaja. Minister Virant je kasneje zapustil Janeza Janšo in tudi odšel iz politike. Zdaj živi v Parizu, je direktor programa Sigma pri OECD.

Peterson se zdravi v Beogradu

Februarja je v javnost pricurljala novica, da se kanadski klinični psiholog Jordan Peterson zdravi zaradi hude odvisnosti od benzodiazepinov (skupina anksiolitikov), pred tem pa naj bi bil celo v umetni komi in blizu smrti.

Starostniki, prepuščeni multinacionalkam

Se še spomnite leta 2010 in Mladinine peticije za odpravo vojske? V njej smo predlagali temeljito reformo vojske tako, da bi del osebja »prekvalificirali v socialne delavce, ki skrbijo za starostnike«. Danes, deset let kasneje, smo spet tam, vrtimo se v krogu: vlada načrtuje nove nakupe osemkolesnikov, največjo naložbo v obrambne sile po osamosvojitvi, med največjo zdravstveno krizo pa se je izkazalo, da je bilo več kot 80 odstotkov žrtev epidemije v domovih za ostarele.

»Zataknjena«

Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc si je prejšnji teden ponovno privoščila javni fiasko, že drugi po aferi »odgovorila-sem-na-več-kot-50-elektronskih-dopisov-v-70-dneh«.

Kolateralna škoda

Večina evropskih držav je v pričakovanju prvega vala epidemije marca doživela zanimiv pojav. »Nenadoma se je vse umirilo, vladala je tišina, bolnikov je bilo malo, hodniki so bili prazni, manj je bilo rešilcev.« Tako so stanje na urgencah širom po Evropi v strokovni reviji European Journal of Emergency Medicine opisali francoski zdravniki urgentne medicine. »A tudi ko je prvi val covid-19 udaril, običajnih obiskovalcev urgence še vedno ni bilo na spregled. /.../ Prebivalstvo je spoštovalo omejevalne ukrepe in bolnišnice so v pričakovanju povečanih potreb po intenzivnem zdravljenju ustavile vse nenujne preglede in posege, urgence pa so se izpraznile same.«

Tabletka za splav po pošti

V ZDA, kjer epidemija covid-19 še vedno traja, imajo številne ženske težave z dostopom do splava. Na začetku epidemije so želele nekatere konservativnejše ameriške zvezne države (Alabama, Iowa, Arkansas, Oklahoma, Teksas, Tennessee, Ohio in Louisiana), ki tudi sicer poskušajo doseči kriminalizacijo splava, virus izkoristiti za prepoved tega, češ da ne gre za nujen medicinski poseg. Poskuse so k sreči (za zdaj) onemogočili zvezni sodniki, razen v Arkansasu, kjer kirurški splav med epidemijo ni na voljo. Toda nedavna odločitev zveznega sodnika v Marylandu Theodorja Chuanga bo nekaterim ameriškim ženskam vsaj malo olajšala dostop do splava v času epidemije. Gre za splav s tabletko, tako imenovani medikamentozni splav, ki je mogoč v zgodnji nosečnosti, do 10. tedna.