(Ne)vidnost transspolnih oseb v Sloveniji

November je mesec vidnosti transspolnih oseb, kar je širši javnosti manj znano, saj mediji tej temi ne posvečajo pretirane pozornosti. Linn Julian Koletnik, direktor Zavoda TransAkcija, poudarja, da se večina medijev (še vedno) ne zaveda, kako pomembno vlogo ima v življenju oseb iz manjšinskih družbenih skupin. »Večina ljudi v splošni populaciji prvič sliši o trans osebah ravno prek medijev in po navadi je to tudi edini vir, iz katerega izvejo, da trans osebe obstajamo,« je dejal. A krivde ni mogoče v celoti pripisati samo medijem, temi se izogibajo tudi slovenski politiki. Koletnik poudarja, da ima zgolj Levica včasih kakšno objavo ali izjavo na to temo. »Večina politikov, oblasti se niti ne zaveda, da trans osebe obstajamo.«

Grega Repovž

6. 11. 2020  |  Mladina 45  |  Uvodnik

Črni teden

Naj na začetku zunanjemu ministru Logarju zaželimo čim blažji potek bolezni in čimprejšnje okrevanje po okužbi s covid-19. V tem trenutku pa se moramo kljub temu spomniti njegove septembrske izjave, da se Slovenija vrača na diplomatski zemljevid. Izjava se je namreč res dobro postarala. Da, zdaj smo res dokončno na diplomatskem zemljevidu – obarvani z rdečo. Pa ne z republikansko ali s komunistično rdečo, ampak z rdečo kot znakom za alarm. Dokončno smo zapisani kot država, ki ima očitno čustveno labilnega in politično nerazsodnega premiera. Od tega tedna ni treba več nikomur v mednarodni politiki razlagati, zakaj imamo problem in da je naš problem resen. A nimamo problema samo mi: zdaj ve namreč tudi Evropa, da ima ta problem tudi sama.

Čas je za ločitev

Se spomnite Šijanove komedije Maratonci tečejo častni krog, v kateri na zapuščinsko razpravo pride vsak Topalović s svojim testamentom? No, nekaj takega se je torej zgodilo na ameriških predsedniških volitvah. V torek zvečer je volilno zmago najprej – malce zakamuflirano – razglasil Joe Biden. Potem je volilno zmago razglasil še Donald Trump.

»Tradicija partizanskega zdravstva nam daje oporo, da bomo ne glede na razvoj dogodkov zmogli«

Prof. dr. Vojko Flis drugo največjo slovensko zdravstveno ustanovo vodi tri leta. Kot strokovnjak za žilno kirurgijo svoje znanje predaja tudi študentom, prav tako pa kljub direktorskim obveznostim še vedno pomaga tudi pri delu z bolniki. V času, ko se zaradi neslutenega razmaha epidemije spoprijemajo z veliko kadrovsko stisko, je to še bolj pomembno kot sicer.

Na pomoč prihajajo zasebni zdravniki

Zaradi pomanjkanja kadra v boju proti epidemiji so bolnišnice, vlada in zdravniška zbornica na pomoč pozvale tudi zasebne zdravnike, koncesionarje, upokojene medicinske tehnike, medicinske sestre, študente medicine ali študente zdravstvene nege. Po vsej državi se je v delo na različnih področjih vključilo več kot sto študentov, odziv zdravnikov pa je precej slabši. Čeprav je vlada sprejela odredbo in od koncesionarjev zahtevala, da se »za namen zagotavljanja zadostnih zmogljivosti za pravočasno obravnavo pacientov, obolelih za covid-19,« vključujejo v delo izvajalcev zdravstvene dejavnosti na območju, kjer delujejo, se jih je doslej javila le peščica.

Pohvališ vlado, dobiš posel

Športnemu psihologu Mateju Tušaku, ki je ta mesec nastopil na vladni novinarski konferenci in ljudi pozval k skupnemu boju proti virusu »ne glede na številne razlike med nami«, je po poročanju portala Necenzurirano hkrati s tem uspel tudi lep posel.

Hojs nagradil svojo policistko

Petra Grah Lazar, nova v. d. direktorice Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), bo dobila precej višjo plačo, kot bi ji sicer pripadala le na podlagi naziva in delovnih izkušenj.

Pozabite na ustavno sodišče

Ustavni sodnice in sodniki so na začetku leta nakazali, da ne bodo le od strani spremljali vladne represivnosti in avtoritarnosti, pač pa bodo najspornejše odločitve presojali sproti in vsebinsko in s tem varovali visoko raven spoštovanja človekovih pravic. Žal se to ni zgodilo.

Presoja politične primernosti tožilcev

Tožilstvo ne sodi v tretjo, sodno vejo oblasti, pač pa v izvršilno. A znotraj te veje oblasti je to državni organ z največjo stopnjo samostojnosti in neodvisnosti. Seveda neodvisnosti od politike, ki je nujna, sicer bi šlo za represivni organ v rokah vladajoče politike, ki bi ljudi preganjal ali ne preganjal po njenih željah, ne pa v skladu z objektivnimi merili, ki jih določa zakonodaja. Toda vlada pod vodstvom Janeza Janše na tožilstvo izvaja vedno močnejši pritisk, četudi precej bolj skrito očem javnosti kot denimo v policiji, kjer je s kadrovskimi menjavami dosegla prevladujoč vpliv.

»Nakladanje prve vrste«

Pred kratkim je kulturni minister Vasko Simoniti v intervjuju za Nova24TV presenetil s trditvijo, da ministrstvo stavbo na Metelkovi 6, iz katere izganja nevladne organizacije, potrebuje za »muzejsko dejavnost«, prednostno za Prirodoslovni muzej, »ki je eden najbolj ogroženih muzejev v smislu, da nima prostorskih kapacitet«. Ta ideja sicer ni nova, o njej se je že razpravljalo, a nikoli povsem konkretno.

Madžari bi tudi Darsove posle

Obrambna ministra Slovenije in Madžarske ob srečanju v Budimpešti ta torek nista skrivala, da sta med pogovori »o tesnejšem sodelovanju med državama na obrambnem in vojaškem področju« govorila o zelo konkretnih poslih. Denimo o nakupu madžarskih oklepnikov za Slovensko vojsko. »Madžarska si želi, da bi lahko bila med tistimi, ki bodo oddali ponudbo za nabavo te opreme,« je dejal madžarski minister Tibor Benkő. Nakup predvidoma 50 oklepnikov spada v okvir načrtovane 780-milijonske posodobitve Slovenske vojske do leta 2027, pri kateri aktualna vlada vztraja kljub pozivom k premisleku o prednostnih nalogah v največji krizi, s katero se srečujeta zdravstveni sistem in sistem oskrbe starejših. Ali bo posel z oklepniki – kljub nujni transparentnosti, o kateri govori minister Tonin – pripadel Madžarom, bo jasno kmalu. Zanima pa jih še več.

Vojska kupila še več ventilatorjev

Afera z ventilatorji se je letos poleti končala s hišnimi preiskavami pri vpletenih in spoznanjem vseh, da ozko grlo pri zdravljenju pacientov s covid-19 ni število ventilatorjev, ampak razpoložljivost kadra, ki jih zna upravljati. Vse se je začelo z izjavo zdravstvenega ministra Tomaža Gantarja, da imamo v Sloveniji le »30« prostih ventilatorjev za predihavanje pacientov s hujšo obliko te bolezni in da bi jih v skladu z italijanskim scenarijem potrebovali 200. A se je na koncu izkazalo, da smo jih v Sloveniji imeli veliko več, tako da je danes, po vseh nakupih v državi in skladiščih bolnic, skupaj kar 680 ventilatorjev. Sredi tega tedna je bilo, sodeč po sledilniku covid-19, umetno predihavanih 90 pacientov.

Če zgolj telefoniraš, si plačan bolje

Na poziv bolnišnic po pomoči so se odzvali predvsem študenti, a jih je za zdaj še največ v klicnem centru vlade, kjer zainteresiranim dajejo informacije o novem virusu. Kot so nam pojasnili v uradu vlade za komuniciranje, so za delo svetovalcev v klicnem centru z informacijami o novem koronavirusu usposobili 68 študentov višjih letnikov Medicinske fakultete v Ljubljani. »Število svetovalcev v klicnem centru sproti prilagajamo potrebam po informacijah. Tako dela sočasno najmanj 10 in največ 18 svetovalcev,« pravijo.