• Darja Kocbek

    7. 5. 2019  |  Svet

    Propad industrije mladim vzel upanje

    Po propadu težke industrije v času, ko je bila predsednica vlade Margaret Thatcher, se je v Veliki Britaniji bistveno povečal kriminal, je pokazala prva študija, ki je bila izvedena o tem. Raziskovalci na univerzi Derby so po poročanju Guardiana podatke 16.000 ljudi, ki so bili rojeni v istem tednu leta 1970, primerjali z opomini, ki so jih dobili od policije, in njihovo zaposlitvijo.

  • Lara Paukovič

    3. 5. 2019  |  Mladina 18  |  Družba

    Kdo bo odpravil uši?

    Epidemije uši v šolah so težava, s katero se starši šoloobveznih otrok srečujejo vsako leto znova. Odpravljanje trdovratne nadloge je velik izziv, to pa zato, ker nekateri otroci (in starši) dolgo sploh ne ugotovijo, da imajo uši, drugi pa se jih lep čas ne znebijo zares. Potem ko si doma nekajkrat umijejo glavo s šamponom proti ušem, se vrnejo v šolo, misleč, da so zdaj brez uši, na njihovih laseh pa ostanejo gnide, iz katerih se bodo čez čas razvile nove. Prav postopek odstranjevanja gnid s posebnim glavnikom je namreč pomemben del razuševanja.

  • Beti Trtorebro

    7. 5. 2019  |  Politika

    Šnopec je najboljše orožje 

    Zato je treba v roke vzeti orožje, ki bo odvrnilo horde z Jutrovega od roparskih vpadov v katoliško Slovenijo. Nekaj, kar bo kot česen za vampirje. O svinjini je bilo že veliko natolcevanega in v resnici jo je škoda uporabiti za ta namen, bolje jo je zaužiti, pa naj se vegani postavijo na glavo: ni je boljše ptice od prasice. Najstrašnejše orožje, ki se ga Levantinci najbolj bojijo, pa je pravi, domači šnopec. Pet jih pade, ko ga rukne slovenski korenjak. Sadjevec ali tropinovec, vseeno je. Bolj ko peče, bolje teče. Avtohtono orožje za množično uničevanje. Aufbiks! 

  • Damjana Kolar

    7. 5. 2019  |  Kultura

    S kom bo praznoval Radio Študent?

    V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova +MSUM bodo 7. maja ob 19.00 odprli razstavo Razpoke ob 50. letnici Radia Študent, na kateri se bodo predstavili sodelavke in sodelavci Radia Študent, ki razvijajo od radijskega medija neodvisno eksperimentalno zvočno-vizualno prakso: Marko Batista in Lina Rica, Nina Dragičević, Tisa Neža Herlec, Urška Preis, Luka Prinčič in Špela Škulj. Razstavo so pripravile Živa Brglez, Tina Dolinšek, Ida Hiršenfelder.

  • Danes je nov dan

    6. 5. 2019  |  Družba

    Ne pusti dejstvom, da zmotijo dobro zgodbo

    Naj spomnimo: v Piranu so lani doživeli eno večjih presenečenj novembrskih lokalnih volitev. Spiritualnega populista Genia Zadkovića vse do preboja v drugi krog nihče ni jemal resno - zmago mu je po njegovo "prinesla FB revolucija".

  • Darja Kocbek

    6. 5. 2019  |  Družba

    Se doba influencerjev že končuje?

    Monetizacija je na družabnem omrežju Instagram v polnem zamahu. Medtem ko so na začetku uporabniki tam objavljali v glavnem fotografije kosil in sončnih vzhodov, je to omrežje zdaj parada strateško izoblikovanih objav o življenju, dosežkov v karieri in javnih zaobljub uporabnikov, da bodo preživeli manj časa na družabnih omrežjih (te zaobljube objavljajo v glavnem ljudje, ki prek teh kanalov služijo denar). Te objave so napisane v skrbno izbranem jeziku sporočil za javnost, na portalu Quartz piše Rosie Spinks.

  • Danes je nov dan

    6. 5. 2019  |  Družba

    Heroji ali zlikovci našega časa?

    V Gani dostavljajo zdravila, na Havajih so odkrili rožo, ki naj bi bila izumrla, v Siriji se nanje zanašajo pri iskanju al-Baghdadija, v kalifornijskem mestu Chula Vista se odzivajo na nujne klice, v Univerzitetnem kliničnem centru Maryland pa so konec aprila prvi uspešno presadili ledvico, ki jo je dostavil dron. Lepo je videti, da se brezpilotna letala uporabljajo za namene, nasprotne tistim, za katere so bila najprej razvita.

  • Damjana Kolar

    6. 5. 2019  |  Kultura

    Materin boj s sinovo zasvojenostjo

    Od 9. maja dalje bo v Koloseju na ogled film Ben se vrača v režiji Petra Hedgesa. V  intimni in napeti drami, ki se odvije v 24 urah, spremljamo mamo (Julia Roberts), ki v svojem boju, da bi sina (Lucas Hedges) rešila iz krempljev zasvojenosti, nikoli ne izgubi upanja. Film je bil premierno predstavljen na filmskem festivalu v Torontu.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    3. 5. 2019  |  Mladina 18  |  Uvodnik

    Laž, laž, vse je laž

    Že dolgo nismo imeli pred sabo dokumenta, ki bi tako jasno razkrival dejanski način dela evropske komisije, kot je ovadba slovenskih kriminalistov zoper nekdanjega guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca (in soodgovorne). Slovenski kriminalisti so opravili izjemno delo, ovadbo bi bilo treba nemudoma prevesti in poslati vsem medijem in institucijam v Evropi, zlasti pa kriminalistom v Belgijo in Nemčijo. To ni slovenski škandal, zaradi dokumenta bi morale evropske države skupaj izvesti veliko preiskavo delovanja evropske komisije. Pri čemer je Jazbec, prvo ime na ovadbi, dejansko le nevestno opravljal svoje delo – oziroma izpeljal, kar so od njega zahtevali, čeprav je vedel, da za to ni temeljev. Verjetno za to ni dobil niti evra, ampak je tako ravnal, ker je pač prevzeten in častihlepen. Nobene strokovne, kaj šele avtonomne drže ni izkazal, vedel se je podrejeno.

  • Izak Košir

    3. 5. 2019  |  Družba

    Radio Mladina: Ali Tinder prinaša več razočaranj ali več koristi?

    O paradoksu spletnih zmenkarij je spregovorila novinarka Lara Paukovič, ki je napisala naslovno temo ter o tem govorila s številnimi strokovnjaki. Zakaj torej ljudje vztrajajo na portalih za zmenke, tudi če jim to prinese več razočaranj kot koristi? Prisluhnite pogovoru, članek pa si lahko preberete na tej spletni povezavi >> #podcast #Mladina18 #Tinder

    https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/615081324&color=%23ff000f&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

  • Danes je nov dan

    3. 5. 2019  |  Družba

    Normalizacija kaosa

    Clinton si je leta 1998 nakopal ustavno obtožbo z lažjo o aferi, Johnson stoletje prej z rasizmom, danes pa ZDA predseduje Trump, ki ga preiskujejo od prvega dne, bremeni pa ga tudi več kot 20 obtožb za spolne napade.

  • Lara Paukovič

    3. 5. 2019  |  Mladina 18  |  Družba

    Zakaj ljudje vztrajajo na portalih za zmenke, tudi če jim to prinese več razočaranj kot koristi

    Spletni portali in aplikacije za zmenke že zdavnaj niso več samo dodatna možnost za spoznavanje morebitnih partnerjev, ampak sestavni del sveta zmenkov. Med njimi prednjači Tinder – uporabljalo naj bi ga 84 odstotkov tistih, ki uporabljajo takšne aplikacije –, priljubljeni pa so tudi OkCupid, Badoo, Grindr, Bumble in drugi. Ljudje, ki se na njih spoznajo, vstopajo v resne zveze, se selijo v skupna stanovanja in celo poročajo. Raba je preprosta in hitro jo obvladajo tudi tisti, ki jim tehnologija sicer ni ravno blizu: na Tinderju v nastavitve denimo vneseš starost, spol in lokacijo oseb, ki te zanimajo, potem pa ti aplikacija začne ponujati fotografije tistih, ki bi se lahko ujemali s tabo. Če ti je oseba na fotografiji všeč, podrsaš desno, če ti ni, podrsaš levo. Če je tudi on ali ona podrsala desno pri tvoji fotografiji, se ujemata (angleško: it’s a match!) in odpre se vama pogovorno okno, v katerem se lahko seznanita in dogovorita za zmenek – ali hitro intimno srečanje.

  • Jure Trampuš

    3. 5. 2019  |  Mladina 18  |  Družba

    »Živijo v primežu individualizma, sanjajo o večji enakosti«

    V povzetku izsledkov obsežne raziskave Slovenska mladina 2018/19, te dni so ga v sodelovanju z nemško Fundacijo Friedricha Eberta Stiftunga objavili slovenski raziskovalci z mariborske univerze, je zapisana na prvi pogled nenavadna ugotovitev; sicer je takšnih še več, a ostanimo predvsem na polju političnega in družbenega razvoja. Raziskovalci so po obsežnih intervjujih in anketiranju sklenili, da mladi v Sloveniji »močno podpirajo družbeno reformo v smeri demokratičnega socializma – družbena in gospodarska varnost za vse ter večja enakost so skoraj splošno sprejeta stališča«. Hkrati opozarjajo, da so »avtoritarne tendence med mladimi razmeroma šibke«, se pa lahko hitro okrepijo, še posebej, »če bi se gospodarske razmere (vključno z brezposelnostjo, gospodarsko blaginjo in neenakostjo) v prihodnosti poslabšale«.

  • Borut Mekina

    3. 5. 2019  |  Mladina 18  |  Politika

    Štirje tipi o milijardah 

    Ko je aprila 2013 Uroš Čufer postal finančni minister, je njegovo delovno mesto v kontrolingu NLB, to je službi, pristojni za poročanje o računovodskih izkazih, prevzela Katarina Knapič Lapajne. Ker računovodstvo ni dejavnost, ki bi jo povezovali s spontanostjo ali nasploh z adrenalinskimi preizkušnjami, je Knapič Lapajnetova od nove službe gotovo pričakovala bolj ali manj monotono, predvidljivo ali celo zdolgočaseno pisarniško delovno okolje. A jo je usoda še kako pretentala. Že čez nekaj mesecev, ko se je komajda privadila na malce drugačne excelove tabele, kot jih je imela na prejšnjem delovnem mestu, je postala udeleženka prizora, v katerem so nastopale milijarde in ki bi bila vredna filmskega kadra tudi v kakšnem filmu o Jamesu Bondu.

  • Marjan Horvat  |  foto: Borut Krajnc

    3. 5. 2019  |  Mladina 18  |  Družba

    Miklavž Komelj: Kosovel popolnoma obrne uveljavljene predstave o tem, kaj je smrt in kaj je življenje

    Opus, ki ga je Srečko Kosovel (1904–1926) ustvaril v le petih letih, zadnjih svojega kratkega življenja, tudi na svetovni ravni že zaradi obsega zbuja strahospoštovanje. Pred nekaj leti je založba Beletrina na kar 1200 straneh izdala zbirko njegovih zbranih pesmi. V prejšnjih desetletjih so na skoraj 700 straneh že bili objavljeni njegove pesmi v prozi, črtice, članki, eseji, ocene, pisma in beležnice.

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Borut Krajnc

    3. 5. 2019  |  Mladina 18  |  Kultura

    Ampak džingli so pa v redu

    »Na Radiu Študent so sami dolgolasci, hipiji, punkerji, metalci, lenuhi, golazen z arafatkami, pijavke, hašišarji, čudaki, mamilaši, drogeraši, pijanci, džankiji, zombiji, neosocialisti, komunajzarji, levičarji, anarhisti, banditi, levi ekstremisti … ampak džingli so pa v redu,« pravi samoironični džingel Radia Študent, eden od številnih iz morja legendarnih radijskih glasbeno-besedilnih vložkov, ki poslušalce programa na frekvenci 89,3 MHz vztrajno zabavajo že 50 let. A citirani džingel (verjetno namerno) pozabi omeniti vrhunske akademike, radovedneže in strokovnjake z najrazličnejših področij, ki vneto polnijo pestri program te izrazito skupnostne radijske postaje. 

  • Izak Košir

    3. 5. 2019  |  Mladina 18  |  Družba

    Pozitiven odnos do življenja?

    Če ste bili te dni v središču Ljubljane, ste najbrž težko zgrešili plakate Zavoda Živim, na katerih si ženska z robcem briše solze. Plakati niso nalepljeni pri cerkvenih objektih, enega od njih lahko denimo vidite pri glavni železniški in avtobusni postaji. Gre za plakatni prostor, ki ga trži podjetje Amicus.

  • Damjana Kolar

    3. 5. 2019  |  Kultura

    REJVikend

    Ne veste kam v petek in soboto zvečer? V K4 bo na preddogodku festivala Break & Lake nastopil avstrijski DJ Disaszt, ki velja za eno izmed ključnih figur evropske drum & bass scene, spremljala pa ga bosta Twisted Technique in Flooze. V Channel Zeru bodo na uverturi v Dimensions Festival nastopili hrvaški DJ Labud, Softskinson, Jaša Bužinel, Blažen DJ, Roli, v Kino Šiška pa prihaja Apparat, nemški mojster drznega techna, ambientale in IDM glasbe.

  • Darja Kocbek

    2. 5. 2019  |  Družba

    Elektronski odpadki so strupena dediščina digitalne dobe

    Vsako leto na svetu ustvarimo 20 milijonov ton elektronskih odpadkov. Prebivalec Evrope jih v povprečju ustvari več kot 16 kilogramov. Manj kot 20 odstotkov se jih reciklira, preostali končajo na ilegalnih odlagališčih, kjer zastrupljajo pitno vodo, naravo in ubijajo ljudi iz revnih predmestij v državah v razvoju. Elektronski odpadki so strupena dediščina naše digitalne dobe, na portalu H-Alter piše Ivana Perić. Ko elektronika konča na odlagališčih, se strupi, kot so svinec, živo srebro in kadmij, izločajo v tla in vodo.

  • Uredništvo

    2. 5. 2019  |  Družba

    Love Me Tinder*

    Za oblikovanje naslovnice je tokrat poskrbel Ivian Kan Mujezinović, fotografija, na kateri sta igralca Nina Ivanišin in Klemen Janežič, pa je delo Uroša Abrama. Naslovno temo, ki jo je napisala Lara Paukovič, si lahko preberete v jutrišnji Mladini.

  • Danes je nov dan

    2. 5. 2019  |  Družba

    Preko skrajne desnice do bolj progresivne Evrope?

    Na nedeljskih volitvah v Španiji so slavili socialisti (po naše bolj socialdemokrati): Pedro Sanchez si z 29 odstotki sicer ni uspel izboriti večine, vendar si lahko obeta dokaj enostavno sestavo koalicije, suvereno pa verjame tudi v idejo manjšinjske vlade. Vikend je bil uspešen tudi za skrajno desno stranko Vox, ki je dobila 24 sedežev. Tako bo prvič po skoraj 40 letih v španskem parlamentu sedela skrajna desnica.

  • STA, MO

    1. 5. 2019  |  Družba

    Izkoriščanje in kršitev pravic delavcev ne sodita v naš čas

    Ob 1. maju, prazniku dela, so se na številnih prireditvah po državi vrstili pozivi k spoštovanju pravic delavcev. Predsednik republike Borut Pahor je opozoril na problem naraščajoče družbene enakosti, premier Marjan Šarec pa je spomnil na propad slovenskih podjetij, ki jih je po njegovih besedah uničil pohlep nekaterih ljudi.

  • Danes je nov dan

    1. 5. 2019  |  Družba

    O učinkovitosti spletne cenzure

    Ekipa iz Georgia Institute of Technology je pred kratkim zaključila študijo posledic prve velike čistke sovražnega govora na Redditu - gre za prvo večje brisanje skupnosti, ki so bile odprto sovražne, med njimi tudi najbolj znani r/CoonTown in r/fatpeoplehate. Raziskovalci so opazovali uporabnike, ki so bili prej aktivni na zdaj prepovedanih subredditih, zanimalo pa jih je, koliko sovražnega govora sproducirajo, kam so se prestavili in ali lahko na subredditih, na katere so migrirali, opazimo porast sovražnega govora.

  • Dominik Šik Vukovič

    1. 5. 2019  |  Svet

    Kaj se v resnici dogaja na Šrilanki

    Na Šrilanki je počilo, na velikonočno nedeljo je prišlo do serije eksplozij v cerkvah in hotelih. V napadih je življenje izgubilo več kot 250 ljudi. Na priljubljen turističen otok, ki ga letno obiščeta več kot dva milijona turistov, se je ponovno vrnila panika. Etnično in versko pestra populacija otoka se je čez noč znašla v negotovosti, vsaj tako situacijo prikazujejo številni mediji, ki po napadih obširno poročajo o dogajanju. Vendarle pa so težave šrilanške družbe in politike mnogo globlje, verske in etnične napetosti so na otoku prisotne že vsaj od razglasitve neodvisnosti leta 1948. 

  • IK, STA

    30. 4. 2019  |  Politika

    Janša ne bo plačal globe

    Okrajno sodišče v Ljubljani je stranki SDS in njenemu predsedniku Janezu Janši zaradi prekrška pri najemu posojila od Dijane Đuđić namesto globe izreklo zgolj opomin. Tako je razvidno iz sodbe, ki jo je objavila Demokracija.

  • Darja Kocbek

    30. 4. 2019  |  Politika

    Spoznajte skupino, ki stoji za volilnimi kampanjami skrajne desnice v Evropi

    Skupina CitizenGo sedežem v Madridu, ki jo podpirajo ameriški in ruski skrajni konservativci, pred volitvami v evropski parlament, ki bodo od 23. do 26. maja, podpirajo kampanje za prepričevanje volivcev po Evropi, naj glasujejo za skrajno desničarske stranke, ugotavljajo novinarji portala OpenDemocracy.

  • Danes je nov dan

    30. 4. 2019  |  Družba

    Airbnb te gleda

    Delitvena ekonomija pomembno vpliva na naša življenja, za največje spremembe sta poskrbela Airbnb in Uber. Zaradi dobička željnih lastnikov stanovanj, ki jih kratkoročno oddajajo turistom, ta večini postajajo nedostopna.

  • Damjana Kolar

    30. 4. 2019  |  Kultura

    Hipersonično plovilo za dve osebi

    Na 58. beneškem bienalu, ki bo potekal od 11. maja do 24. novembra, bo Slovenijo zastopal umetnik in raziskovalec Marko Peljhan, ki deluje na meji med umetnostjo, tehnologijo in znanostjo. Tokrat se bo predstavil s projektom Here We Go Again...SYSTEM 317 iz serije Resolucija, ki je nastal v produkciji Moderne galerije in Zavoda Projekt Atol iz Ljubljane. V središču postavitve bo "objekt hipersoničnega plovila za dve osebi", ki predstavlja neke vrste "kolonizacijsko, apokaliptično in piratsko orodje". Komisarka: Zdenka Badovinac, kustos: Igor Španjol.

  • Uredništvo

    30. 4. 2019  |  Družba

    Urbani sprehodi za boljši javni prostor

    Od 3. do 5. maja bodo po svetu že trinajstič potekali urbani sprehodi Jane's Walk, ki spodbujajo hojo po vsakdanjih opravkih in izpostavljajo njen pomen za vitalnost mest. V organizaciji lokalnih partnerjev bodo že devetič potekali tudi sprehodi po Sloveniji. Napovedani so sprehodi v 16 mestih: Mariboru, Kočevju, Črnomlju, Novem mestu, Ljubljani, Kranju, Tolminu, Kamniku, Dravogradu, Domžalah, Postojni, Ptuju, Celju, Litiji, Škofji Loki in Slovenj Gradcu.