Srbija pred Slovenijo

Ta teden je v medije pricurljala novica, da predsednica srbske vlade Ana Brnabić in njena partnerka, zdravnica Milica Đurđić, ustvarjata družino, saj je Milica noseča. Javnost se je razdelila, nekateri so bodočim staršem čestitali, drugi so se začeli nevoščljivo spraševati, kako je zanosila. To v resnici ni pomembno, srbski mediji zgolj navajajo, da je šlo za zunajtelesno oploditev. Kje je bila ta opravljena, ni znano. In ni pomembno. Gre za zasebno odločitev para, ki pa ima, žal, to nesrečo, da je javno izpostavljen in je zato lahka tarča polemik.

Križi in težave s štipendijami

Med štipendijami, ki jih imajo dijaki in študentje na voljo pri nas, so državne štipendije, Zoisove štipendije, štipendije za deficitarne poklice, štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu, štipendije Ad futura ter občinske štipendije. Državne so namenjene šolarjem iz družin, ki ne dosegajo določenega premoženjskega cenzusa, druge pa za spodbujanje izjemnih dosežkov. Vsako leto je še vedno največ zanimanja za Zoisovo štipendijo, vendar je z njo hkrati tudi največ težav. Zgodilo se je že, da so morali gimnazijci, da bi bili upravičeni do te štipendije, osnovno šolo končati s samimi petkami (npr. v šolskem letu 2012/13), kot dosežki za vlogo pa ne štejejo priznanja z regijskih tekmovanj in podobno. A tudi tisti, ki bi za štipendijo radi zaprosili na fakulteti, niso v bistveno boljšem položaju.

»Mladi naj izberejo študij, ki jih res zanima«

Pri slovenskih fakultetah delujejo karierni centri, ki diplomantom pomagajo pri vključevanju na trg dela. V centrih, zbranih pod pokroviteljstvom Univerze v Ljubljani, zanje med drugim prirejajo delavnice iz spoznavanja programa Excel, jih učijo pisanja življenjepisa, seznanjajo z LinkedInom ter mojstrijo v vedenju in delovanju v kolektivu. Posebno skrb posvečajo dijakom, ki se šele odločajo za študij; na poletni šoli jih seznanjajo s ponudbo fakultetnih programov, jim predstavljajo tehnike učenja in pripravljajo individualne posvete s kariernimi svetovalci.

Resetiranje univerze

Osemnajstega januarja se je med nepregledno množico zaposlitvenih oglasov na Facebooku pojavil eden, ki se je v nekaj urah razširil med številnimi slovenskimi uporabniki. Objavil ga je direktor oglaševalske agencije Adrema Kamenko Kesar, ki je z njim iskal mlajšega strokovnjaka za trženje. V besedilu je brez dlake na jeziku navedel, kaj vse si želi od bodočega sodelavca oziroma sodelavke: »Zelo dobro znanje angleščine, na nivoju, da samostojno pišeš v tem jeziku, ker bo večina komunikacije v angleščini. Strast do tehnologije – pa ne tako, da moraš znati kodirati, ampak tako, da se možgani razveselijo, ko naletijo na besedo “technology”, ne pa, da se ob tem samodejno izklopijo. Potrpežljivost. Naj razložim. Razvijamo nekaj novih izdelkov za globalni trg in včasih gremo, pa se vrnemo, pa spet gremo, … torej, potrpežljivost. Iznajdljivost. Kreativnost. Organiziranost.«

Zagor iz Zagorja

Ko sem bil majhen, sem povsod videl stripe. Prepričan sem bil, da v naselju Apače živijo Apači, da je pevka Elda Viler sestra Teksa Vilerja in da je moj priljubljeni stripovski junak Zagor doma iz Zagorja. A ko sem se enkrat zares znašel v Zagorju, sem videl le zanikrno naselje, polno zanemarjenih zgradb, črnikavih ulic in veličastno onesnažene reke. Nak, Zagor ni bil nikoli v teh krajih, sem razočarano ugotovil in vse skupaj odvrgel v ropotarnico izgubljenih otroških iluzij.

Povišan Utrip

Kdor je v soboto ob 19.25 gledal prvi program TV Slovenija, bi videno zlahka zamenjal za propagandni program Nova24TV. Elitna komentatorska oddaja Utrip se je v rokah Jadranke Rebernik namreč spremenila v novo apologijo Janeza Janše in reciklažo tretjerazrednih pogovorno-pametovalskih oddaj, ki jih kot po tekočem traku proizvajajo na tretjem programu TV SLO.

Katere živali so lahko hišni ljubljenčki?

Številni aktivisti za pravice živali opozarjajo, da se tudi v Sloveniji pojavlja vedno več divjih in eksotičnih živali. Obenem se je razširila prodaja mladičev za dom neprimernih živali. Oglasi se pojavljajo na spletu, eden takšnih je bil oglas na spletnem portalu Bolha.com, ki je ponujal mladiče tigrov in levov. »Mladi levi in tigri, udomačeni mladiči, vzgojeni v hiši, naprodaj z vso dokumentacijo,« je zapisala oseba, ki se je podpisala kot Ivo T.

Cepljenje proti raku

Od leta 2009 je v Sloveniji na voljo brezplačno cepljenje proti okužbi s humanim papiloma virusom (HPV). Gre za pogosto spolno prenosljivo okužbo, ki je v večini primerov sicer prehodnega značaja; če traja daljši čas, pa lahko vodi v nastanek predrakavih sprememb in v končni fazi do raka. Najpogosteje pride do raka materničnega vratu pri ženskah, lahko pa tudi raka na spolovilih, na žrelu ali v ustni votlini pri obeh spolih. Okužba s HPV je globalno vpletena v 9 odstotkov rakavih obolenj pri ženskah in v en odstotek pri moških.

Grega Repovž

1. 2. 2019  |  Mladina 5  |  Uvodnik

To bi nas moralo skrbeti

Razpisi za protokolarna vozila za premiere, ministre, župane in različne direktorje javnih družb spadajo med zabavna čtiva. Vedno znova se pokaže, da so si najprej zamislili, kateri avto si želijo, nato pa napisali razpis tako, da so s karakteristikami omejili konkurenco, da je bil izbran prav tisti avto. Ko so na primer v kabinetu premiera Mira Cerarja leta 2016 kupovali limuzino, so v razpisu zahtevali praznotekalne pnevmatike, medosno razdaljo več kot 3000 milimetrov in »ekofunkcijo« motorja. Seveda sta prispeli le dve ponudbi in premierov kabinet je tako dobil želeni avto BMW 740 xDrive. Z razpisom z vidika zakonitosti ni bilo nič narobe, hkrati pa je bilo seveda vsem jasno, za kaj je pri vsem skupaj šlo. Temu bi lahko rekli razpisna kreativnost.

Pedagogika trpljenja

Na eni izmed slovenskih šol so te dni prvošolčki pisali preizkus iz matematike. Lep, prijazen, didaktično zanimiv, barvit, z metuljčki, račkami, labirintom, žogicami, polžki. Namen preizkusa je bilo ugotoviti, ali otroci v prvi polovici šolskega leta dosegajo določeno raven znanja. Torej, ali znajo šteti do pet, ali znajo primerjati številke, ali prepoznajo pravila v slikovnem in geometrijskem vzorcu in podobno. Avtorji pisnega ocenjevanja so se potrudili, da je bil test prijazen do prvošolčkov. Res je bil. Test pa ima eno napako. Zelo obsežen je, dolg je šest strani, vsebuje 13 različnih nalog, samo naloga, kjer se preverja znanje v seštevanju in odštevanju števil, vsebuje 10 računov. Res preveč za šestletnike? Težko reči, a pred štirimi leti je na isti šoli podoben test za prvošolčke obsegal zgolj štiri strani, tudi zahtevanih standardov znanja je bilo manj.

Dr. Ljubica Marjanovič Umek: Starši soustvarjajo utrujene otroke

Ljubica Marjanovič Umek velja za eno izmed snovalk devetletke, še danes je članica strokovnega Sveta za splošno izobraževanje. Nad tem, kar je nastalo iz »njene devetletke«, bila je namreč med ključnimi snovalci šolske prenove s konca devetdesetih let, ni navdušena. Prav tako ni navdušena nad vlogo, ki so jo v šoli prevzeli starši.

Grimsove krivulje

Poslanec SDS Branko Grims v boju proti migracijam kategorično zavrača vse argumente o potrebi po zmerni migracijski politiki. Posebej pa mu v zadnjem času pritisk dvigne povezovanje povečane stopnje migracij s podnebnimi spremembami. Decembra lani je na okrogli mizi o migracijah v Kranju izrekel zdaj že legendarne besede: »Govorjenje o segrevanju zemlje je velika laž. Sem geolog in vem, da temu ni tako. Zemlja se v resnici ohlaja. Črni panter, simbol Karantanije, je izumrl, ker se podnebje v Evropi ohlaja, saj je črni panter bil navajen na bolj toplo podnebje.«

Milosavljević: Kakšen je smisel strogih pravil, ki se jih mora držati Mladina, če na Facebooku teh omejitev ni?

Leto 2019 bo brez dvoma minilo v znamenju velikih sprememb na področju medijev. Nekatere države napovedujejo digitalni davek za spletne informacijske gigante, stranski učinki izjemne koncentracije moči, združene v Googlu ali Facebooku, so vse bolj očitne, uveljavljati se bodo začela nova, strožja pravila o zaščiti osebnih podatkov in avtorskih pravicah. Slovenija, kot pravi naš intervjuvanec, dr. Marko Milosavljević, s katedre za novinarstvo na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, za zdaj caplja daleč zadaj. Za začetek mora pospraviti še staro šaro: predpotopno medijsko zakonodajo, napisano še v času pred internetno revolucijo. Pa čeprav so učinki interneta na medije v majhni Sloveniji precej usodnejši kot v večjih državah.

Za brezplačen javni prevoz?

Ljubljanska občina je predlagala, da bi se za 10 centov dvignila cena enkratne vozovnice javnega potniškega prometa LPP. Novost bi bila tudi, da bi bila potnicam in potnikom na voljo letna vozovnica v vrednosti 365 evrov (in letna upokojenska za 220 evrov), v mestnem središču pa bi podražili tudi parkirnine.