Grega Repovž

7. 2. 2020  |  Mladina 6  |  Uvodnik

Varuhi demokracije

Politične strasti so se v dobrem tednu po odstopu Marjana Šarca z mesta predsednika vlade ohladile. S tem ne želimo reči, da se je javnost sprijaznila, da bomo dobili vlado s skrajno desno stranko na njenem čelu. Ampak da je propadel poskus ustvarjanja občutka, da so razmere take, da je malodane vseeno, kdo vodi vlado, samo da jo imamo. In da se zdaj, ko poskus, da bi se ustvarile izredne razmere, ni uspel, stvari vidijo zelo jasno in ostro. In zato je tudi vnema poslancev, da bi na vrat na nos sestavljali vlado s SDS, bistveno manjša.

Za narodov blagor

Na koga vas zdajle spominjajo poslanci? Priznajte: glede na to, da je vrhovno sodišče nedavno razveljavilo obsodbo zoper Leona Rupnika, vam – nehote, magari asociativno – malce potegnejo na kolaborante. Verjetno ste si rekli: Hej, tako nekako je med vojno izgledala kolaboracija! Mar niso tudi kolaboranti rekli: Naredili bomo to, kar bo za Slovenijo najbolje! Reševanje svojih osebnih koristi – svojih položajev, svojih služb, svojega statusa – so razglašali za nacionalni interes. Nekaj takega se dogaja danes: stranke, ki so pred letom in pol javno in enoglasno prisegale, da z Janezom Janšo ne gredo v koalicijo, so zdaj voljne kolaborirati z njim. Ker bo to dobro za Slovenijo, ker gre za Slovenijo, ker gre za narodov blagor in tako dalje – ohranitev svoje poslanske plače enačijo z nacionalnim interesom. Kako malo je treba, da se Slovenci in Slovenke prelevijo v kolaborante in kolaborantke. Predčasnih volitev se tako bojijo, da ne bi niti presenetilo, če bi se kateri izmed njih oglasil s tvitom, ki bi predčasne volitve izenačil s »povojnimi poboji«. V smislu: predčasne volitve so zarota ( jebena »dolomitska izjava 2.0«), s katero skušajo ustaviti »drugače misleče«, borce za domovino, »prave« patriote, »prave« narodne heroje.

Vzajemnokracija

Osemnajstega decembra se je v Ljubljani zbrala skupina izbrano urejenih in že na prvi pogled uglednih ljudi; sestavljali so jo štirje moški in ena ženska. Dobili so se že zjutraj, lahko si predstavljamo, da so se najprej sestali na kavici v kavarni Maximarket ter še zadnjič uskladili stališča in izpilili svoje predstavitve. Nato so se odpravili proti svojemu cilju – poslopju državnega zbora, kjer jih je čakala vrsta sestankov s predstavniki in predstavnicami slovenskega ljudstva. Gospodje in gospa so imeli pred seboj odgovorno nalogo: preprečiti sprejem zakona, s katerim je želela vlada Marjana Šarca ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje.

Boštjan Batagelj: »Kar se tiče vpliva na zdravje, je nasprotovanje tehnologiji 5G popolnoma absurdno«

Tehnologijo 5G, prihajajočo peto generacijo mobilnega omrežja, spremljajo teorije zarote in z njimi povezani burni odzivi zaskrbljenih »aktivistov«, ki tej tehnologiji nasprotujejo zaradi domneve, da sevanje 5G škoduje zdravju: da denimo povzroča raka na možganih, avtizem, tumor na srcu, neplodnost, Alzheimerjevo bolezen in še kaj. V zadnjem času sta bila v Ljubljani že dva protesta proti tehnologiji 5G; na prvem se je zbralo kakšnih osemdeset ljudi, na drugem dvakrat več. Nedavno je ministrstvo za javno upravo organiziralo soočenje med znanstveniki oziroma strokovnjaki in nasprotniki tehnologije 5G. Spremljal ga je tudi doc. dr. Boštjan Batagelj, strokovnjak za optične in radijske komunikacije, mikrovalovno tehniko in fotoniko, ki na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko predava na katedri za informacijsko-komunikacijske tehnologije. Med našimi znanstveniki je Batagelj, ki poleg visokošolske pedagogike opravlja tudi raziskovalno delo v laboratoriju za sevanje in optiko, glavna znanstvena avtoriteta za žgoče debate o tehnologiji 5G. Z njim smo se srečali, da bi razbili mite o škodljivosti omrežja 5G, ki se širijo s pomočjo lažnih novic.

Večji vpliv volivcev

Volilna zakonodaja določa podrobnosti zapletenega sistema preštevanja glasov, ki jih poslanci dobijo na volitvah, določa uvrščanje teh glasov na lestvice in način oblikovanja končnega seznama 90 poslancev, ki se po volitvah uvrstijo v parlament. V Sloveniji je v veljavi proporcionalni volilni sistem, katerega namen je, da v parlament pride čim več različnih političnih opcij in da je hkrati izkoriščenih čim več oddanih glasov.

Janševa tovarna laži

Onemogočenje Janeza Janše in SDS po prejšnjih volitvah je bilo učinkovito, a ne dovolj obrazloženo. V sedanjem kontekstu oblikovanja nove vlade ali volitev je treba, če želimo videti mirno nadaljevanje parlamentarne demokracije, preprečiti popolni obrat in poznejšo legitimacijo Janše in njegove stranke. Pri izrazito ugodnih gospodarskih kazalcih ne potrebujemo nobenega »globokega oranja« in »strukturnih reform«, le normalizacijo že delujočih služb, onemogočanje koruptivnih praks in nujne izboljšave v sociali, kulturi, znanosti itn. In seveda vrnitev vodilnih starih idej o enakosti in pravičnosti.

Groba gripa

Letošnja sezona gripe naj bi po napovedih strokovnjakov v kratkem dosegla vrhunec. V preteklih tednih je dodobra zdesetkala številne šole in vrtce, v nekaterih oddelkih je manjkala tudi več kot polovica otrok. »To lahko naredi samo gripa,« pravi strokovni direktor Pediatrične klinike in infektolog dr. Marko Pokorn, ki jo označuje za idealno biološko orožje. V lekarnah je začelo primanjkovati najbolj uporabljanih zdravil za zniževanje telesne temperature pri otrocih. Zdaj naj bi bili na vrsti še starši in stari starši, ki so na vse te bolne otroke pazili.

Doktor za mlatenje prazne slame

Gorenak je – tako kot precej članov njegove stranke SDS, s predsednikom Janezom Janšo vred – znan po nepremišljenih in nestrpnih izjavah, ki jih trosi po Twitterju. Po padcu Šarčeve vlade je začel tempo stopnjevati. Tako je poslancu stranke SAB Marku Bandelliju, ki je Janševo stranko kar prek družabnega omrežja spraševal, ali bo nadaljevala začeto delo pri infrastrukturi, vehementno svetoval, naj pošlje »vljudno pismo JJ« – pri tem pa ga je opozoril, da »je tam sedaj gneča in ne vem, kdaj boste na vrsti«. Nobenega razloga ni, da bi dvomili o resničnosti Gorenakovih besed.

RTV ali RKC

Svetnik RTV Slovenija, pristojen za verske zadeve, dr. Janez Juhant je na vodstvo RTV Slovenija naslovil javno pismo, ki ga je v vednost poslal tudi varuhinji pravic gledalcev Ilinki Todorovski, drugim svetnikom, vodstvu katoliške cerkve v Sloveniji in tedniku Družina. V njem se je obregnil ob korekten prispevek v oddaji Tednik, ki je obravnaval zmanjševanje števila vernikov v Sloveniji. V prispevku »Zakaj vse manj vernikov?« je nastopil tudi profesor dr. Marjan Smrke, eden od vodilnih sociologov v državi, ki se že desetletja posveča preučevanju religije.

Rehabilitacija domobranstva

Z razveljavitvijo sodbe domobranskemu generalu Leonu Rupniku je bilo osebno prizadetih nemalo ljudi. Predvsem zato, ker je vrhovno sodišče z razveljavitvijo sodbe in vrnitvijo zadeve v ponovno sojenje dejansko rehabilitiralo Rupnika in s tem domobranstvo, saj novo sojenje že davno mrtvemu domobranskemu generalu po zakonu ni več mogoče – Rupnik pa je s tem pravno formalno nedolžen. Levica oziroma njena poslanka Violeta Tomić je zato v državnem zboru predlagala razpravo o tem ter nasploh o tem, kaj sta fašizem in nacizem in zakaj bi ju vedno znova morali obsojati. A razprave ni bilo, zanjo je glasovalo le 13 poslancev, 70 jih je bilo proti.

Zdaj, ko stoji džamija

Več kot sto let po tem, ko sta v zaledju soške fronte stali dve džamiji, ena je bila v Logu pod Mangartom, druga naj bi bila na Rombonu, je Slovenija dobila novo džamijo. Gradnja ljubljanskega muslimanskega kulturnega centra je trajala dolgo, zemljišče je islamska verska skupnost kupila že leta 2008, nato ji je sredi gradnje zmanjkalo denarja in je vse skupaj stalo, dokler financerji iz Katarja niso dodatno pomagali slovenskim muslimanom. Strošek gradnje res monumentalnega, a hkrati odprtega in sodobnega, evropskega objekta – nastajal je pod nadzorom arhitekturnega biroja Bevk Perović – je bil 35 milijonov evrov. Islamska verska skupnost je zdaj dobila objekt, v katerem lahko njeni verniki udejanjajo versko svobodo, kar je nekaj, čemur sta še pred desetimi leti nasprotovala del slovenske politike in katoliška cerkev.

Na faks po bližnjici

Vsako leto februarja se za dva dni množice vedoželjnih mladih zgrnejo na informativne dneve. Večja mesta doživijo prometni krč, veseli mladi obrazi pa konec tedna včasih izkoristijo tudi za prvi vstop v odraslost in samostojnost ter v mestu tudi prespijo in zažurajo. Bodoči srednješolci in študenti si lahko v petek in v soboto ogledujejo prostore in ljudi, s katerimi bodo morda preživeli naslednjih nekaj let. Letos bo za njihovo izbiro odločilen vikend ob valentinovem, 14. in 15. februarja. Mlajše ob obisku večkrat spremljajo starši, starejši se po navadi raje oklepajo družbe svojih vrstnikov. O svojih bodočih šolah se nekateri informirajo na spletu, spet drugi raje postavljajo vprašanja v živo. Malo pa jih verjetno ve ali sploh razmišlja o tem, da je od njihove odločitve v osnovni šoli lahko odvisna tudi njihova prihodnost glede šolanja na fakultetah. Ob koncu devetega razreda se zdi, da so vse možnosti še vedno na stežaj odprte. Ker si po dolgih letih naposled najstarejši na šoli, te končno vsaj malo spoštujejo.

Študent preveč, študent premalo

V študijskem letu 2019/20 se je na 17.396 razpisanih mest na 67 slovenskih fakultetah in visokih šolah v prvem roku vpisalo 14.604 študentov. »Pri vpisu prevladuje zanimanje predvsem za zdravstvo, medicino in farmacijo, zanimanje za tehnične fakultete pa je še vedno nižje od potreb na trgu,« pove Darja Lisjak z Univerze v Ljubljani. Presežek vpisa je bil v letošnjem študijskem letu velik tako na Medicinski fakulteti v Ljubljani (313 vpisanih na 150 mest za medicino, 128 na 50 mest za dentalno medicino) kot v Mariboru (182 vpisanih na 86 mest za splošno medicino). Na smeri Fakultete za farmacijo – farmacijo, kozmetologijo in laboratorijsko medicino – so se skupaj vpisali 303 študentje (184 na farmacijo, ki sprejme 165 študentov, 57 na kozmetologijo, ki jih sprejme 40, in 62 na laboratorijsko biomedicino, ki jih sprejme 50).

Samuel Blues, glasbenik, ki ima blues

Blues je nekoč, davno prej, preden je taisto veljalo za rokenrol, veljal za hudičevo glasbo. Iz nje so črpali domala vsi, ki so uporniške zvoke v šestdesetih letih prejšnjega stoletja nato ponesli v svet. Danes je od tega sicer ostal zgolj žanr, legende in miti ostajajo, a blues tudi med mlajšo generacijo glasbenikov doživlja nekakšen preporod, revival. Na lokalni sceni smo lahko pred časom spremljali prodor zasedbe Prismojeni profesorji bluesa, zdaj pa se širi glas o mladem solistu, kantavtorju, bluesmanu, multiinštrumentalistu, ki se je leta 1995 rodil kot Samo Pivač, ustvarja pa pod umetniškim imenom Samuel Blues.