Pozor, kultura

20/11 ob 18. uri

Pozor, kultura

Kliknite na www. etno-muzej.si/cebele

Stoletnica: Fellini v svetu, Kinoteka, Ljubljana

Letos bodo v Italiji s številnimi dogodki obeležili stoto obletnico rojstva filmskega režiserja Federica Fellinija. Številne dogodke so ob tem jubileju načrtovali tudi v Slovenski kinoteki, a so jih morali zaradi epidemioloških razmer za nedoločen čas prestaviti, tudi celostno retrospektivo Fellinijevih filmov. Je pa od prejšnjega tedna v prostorih Kinoteke na ogled razstava Stoletnica (Fellini v svetu), s katero so odprli tudi nove razstavne prostore. Gostujoča razstava predstavlja življenje in delo filmskega mojstra, ogledate pa si lahko scenske fotografije, originalne Fellinijeve risbe, družinske fotografije, filmske kostume in intervjuje. Razstavljeno gradivo prihaja iz zbirk številnih italijanskih javnih in zasebnih arhivov.

Nika Zupanc: Stoli, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana

V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje je na ogled razstava stolov mednarodno uveljavljene slovenske oblikovalke Nike Zupanc, ki je svojo prepoznavnost zgradila z oblikovanjem za priznane blagovne znamke, kot so Dior, Natuzzi, Moooi, Qeeboo in Moroso. Nika Zupanc, ki že od leta 2008, ko je ustanovila svoj studio, deluje kot samostojna oblikovalka, danes razvija projekte za svetovno priznana podjetja, denimo zaključene kolekcije, interierje ali prostorske instalacije. Izdelke v omejenih serijah razvija tudi v okviru svoje lastne blagovne znamke. Z oblikovanimi predmeti interpretira sodobno kulturo ter preizkuša meje tehnologij in materialov, njen prepoznavni slog pa so pri ameriški reviji Elle označili kot »punk eleganco«.

(Re)konstruiranje arhitekture: Nezgrajena serija, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki

V Lamutovem likovnem salonu Galerije Božidar Jakac se predstavlja mlada arhitektka in fotografinja Ane Skobe (rojena leta 1994), ki prinaša nov pogled na znane arhitekturne objekte v Sloveniji, od Plečnikovih in Ravnikarjevih do sodobnih. K vsem tem objektom se je vračala in nanje skozi objektiv pogledala iz toliko nenavadnih zornih kotov, da so, potem ko je fotografije združila, nastali povsem novi, imaginarni, abstraktni objekti, ki nas po besedah kustosinje Kristine T. Simončič učijo videti, ne zgolj gledati.

Mojstrovine Pinakoteke Praškega gradu, Narodna galerija, Ljubljana

Narodna galerija je lani gostovala na Praškem gradu z dobro obiskano razstavo Slovenski impresionisti in njihov čas, zdaj pa so ji Čehi vrnili težko pričakovani obisk z imenitnimi deli iz zbirke Pinakoteke Praškega gradu. V Ljubljani bo do začetka prihodnjega leta na ogled več kot petdeset del Tiziana, Paola Veroneseja, Rubensa, Tintoretta in drugih zgodnjih nizozemskih, flamskih, nemških in italijanskih slikarjev, ki so jih v svoji zbirki hranili strasten zbiratelj, cesar Rudolf II., in njegovi nasledniki. Galerija slik Praškega gradu sodi med redke primere umetniških zbirk v Evropi, ki kontinuirano obstajajo že vrsto stoletij in so se ohranile vse do danes.

Not Dead Enough / Vestern, Gledališče Glej, Ljubljana

Not Dead Enough / Vestern, uprizoritev Gledališča Glej, ki letos praznuje 50-letnico delovanja, je poskus prenosa filmskega žanra v gledališče, obravnava pa seksizem, spolno normativnost in rasizem. Orožje je povsod, alkohol se pije namesto vode, edino merilo uspeha je denar, ljubezen je prepovedana, nasilje je zakon. Zaljubljenca Jolene in Jimmy McLeane živita daleč stran od mesta, nato pa Jimmy krene na lov za zlatom in izgine. Jolene ga neumorno išče, vendar mora na poti odvreči vse človeško. Njena pot iskanja se sprevrže v obračun med dobrim in zlim, a meje med njima so vse manj jasne. Avtorska predstava skupine gledališčnikov osvetljuje boj malega človeka proti sistemu in raziskuje, kdo je šerif Divjega zahoda 21. stoletja.

Arjan Pregl: Otroške slike, Galerija Tobačna, Ljubljana

V četrtek, dan pred izidom Mladine, se je odprla razstava slikarja Arjana Pregla, kjer so na ogled njegova najnovejša dela. Slednja so prikaz načrtno osredotočenega in zavestnega odklona od realnega v imaginarno, od sedanjosti v tisto preteklost, ko je bila umetnikova želja po ustvarjalnem izražanju neločljiv del odraščanja in s tem povezana z instinktivnim zarisom. Pobeg v otroštvo in brskanje po otroških risbah sta umetnikov način iskanja odgovorov na žgoča vprašanja lastne eksistence in odnosa do družbe, tovrstne introspekcije pa so konstitutivni del umetniškega razvoja. Preglova slikarska praksa je sicer precej povezana z njegovimi mnogoterimi aktivnostmi v kulturnem in širšem družbenem miljeju.

Uroš Weinberger: Projectories, Galerija Simulaker, Novo mesto

Ob 100. obletnici novomeške pomladi se v Galeriji Simulaker z novimi deli predstavlja akademski slikar Uroš Weinberger. Izhodišče za njegovo delo je digitalni kolaž, pri katerem uporabi podobe, najdene na spletu in drugod, in jih pretvori v velikoformatne slike, ki uprizarjajo distopične motive bližnje prihodnosti. Na tokratni razstavi z naslovom Projectories so na ogled dela, ki so nastala letos in lani, za njihovo razumevanje pa je pomembno, da Weinbergerja, ki razstavlja tako doma kot v tujini, dojemamo tudi kot vizualista in ne zgolj kot slikarja, saj v svojih delih slika abstrakcijo trenutnega dogajanja.

Zlatko: Julijan Mak, Gala hala, Metelkova 

Raper Zlatko se 13 let po predstavitvi svojega prvega albuma vrača na kraj zločina s svojim desetim studijskim albumom, ki bo obenem tudi njegov zadnji, izdan na CD-formatu. Plošča Julijan Mak si prizadeva za to, da gremo naprej, pravi. Zlatko si je vzdevek Julijan Mak izposodil pri pisatelju Ivanu Cankarju, ki je to ime uporabljal kot psevdonim. Raper za velikana slovenske pisane besede pravi, da ga je v teh težkih časih motiviral, spodbudil in pomiril. »Če nismo vedeli, koliko je vredno zdravje, nas je na to opozoril virus,« pravi Zlatko. Pred koncertom in po njem bo ritme sukal Udo Brenner, organizatorji pa obiskovalcem sporočajo, naj pridejo dovolj zgodaj, saj je število vstopnic omejeno.

Festival migrantskega filma, več lokacij, Ljubljana in druga mesta

Slovenska filantropija že enajstič organizira Festival migrantskega filma (FMF), ki bo potekal v Ljubljani in osmih drugih mestih po Sloveniji, med drugim tudi v Mariboru in Murski Soboti. Projekcije in spremljevalni dogodki osvetljujejo različne obraze migracij, azila in življenja beguncev. Na ogled bo 14 filmov iz sedmih držav in sklop kratkih filmov, ki so jih posneli mladostniki iz Slovenije. S filmskimi zgodbami in prispevki gostov organizatorji pozivajo k razmisleku o aktualni migracijski politiki ter ponujajo drugačen pogled na ljudi, ki so ujeti v begunska taborišča, živijo v nehumanih razmerah ali izginejo nekje na poti.

Nova doba, Lapidarij, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki

Kustos Miha Colner je združil vidne domače umetnike najaktivnejše generacije, ki se s svojo umetnostjo posvečajo odnosu med človekom in naravo, njihova dela pa prinašajo globok premislek o človekovih intervencijah v naravno okolje ter o trenutnem družbenopolitičnem in ekonomskem ustroju. Ogledali si bomo lahko dela Maje Smrekar, Robertine Šebjanič, Tanje Vujinović in tandema Plateauresidue, ki odpirajo vprašanja ekologije, posledic poseganja v prostor, razmerja med človeškim in nečloveškim, preseganja dualizma kultura-narava in prihodnosti človeške vrste.

Festival Mladi levi, več lokacij, Ljubljana

Na Mladih levih se s predstavami, instalacijami in drugimi dogodki praviloma predstavijo domači in tuji ustvarjalci in tako bo tudi letos, ko festival praznuje svojo dvajsetletnico. Otvoritvena predstava bo stand-up komedija Daj še usta Davisa Freemana, potem pa med drugim sledijo instalacija Pometeno pod preprogo kolektiva God’s Entertainment z veliko preprogo z motivom slovenske zastavce, projekt Iskre Francesce Grilli, v okviru katerega bo 15 otrok obiskovalcem bralo iz dlani, umetniški projekt Siniše Labrovića Obrazi Evrope, ki nas vabi, da si nadenemo masko katere od ikoničnih osebnosti, predstava Mirjane Medojević Pri meni doma, ki se začne pri avtorici doma, in interaktivna predstava Gledališče človeštva: Plastocen Jaka Andreja Vojevca, ki raziskuje, kaj bi se zgodilo, če bi človeštvo izumrlo, in bi odkrili njegove ostanke. Več na www.bunker.si.

Sindikat odklonskih entitet, Stara mestna elektrarna, Ljubljana

Tretji Sindikat odklonskih entitet je namenjen vsem, ki so jim blizu zabava, smeh, drznost, provokacija in druge grenko-sladke profesionalne ter tudi »diletantske« odrske radosti. Letošnji, »koronski« Sindikat bo v Ljubljani potekal v dveh delih – avgusta v dvorani Stare mestne elektrarne, septembra pa v klubu Gromka na Metelkovi. Program je namenjen gledalcem vseh starosti, poskrbeli bodo za otroke, mladino in odrasle. Otvoritveni večer, 14. avgusta, bo pripadal provokativnemu performansu Ostentation Project (Projekt Šopirjenje) Sophie Rodriguez, 16. avgusta sledi zabavna monodrama Za narodovo zdravje Brine Klamfer in Petra Frankla, 17. avgusta plesno-gledališki vesoljski resničnostni šov Urške Vohar (primerno za otroke), na sklepni dan avgustovskega dela festivala pa dva dogodka, Cirkus na mesec Branka Potočana (primerno za otroke) in dokumentarni performans Bolj čudno od raja Marka Požlepa. Natančnejši urnik in septembrske dogodke najdete na spletni strani sindikat.emanat.si.

Tina Dobrajc: Žival sem, ujeta v tvoj vroč beton, Galerija Kresija

Ena naših najvidnejših slikark Tina Dobrajc je na ogled postavila novo razstavo, naslovljeno Žival sem, ujeta v tvoj vroč beton. Umetnica tokrat predstavlja dela, vezana na področje pop kulture, z domiselno vpeljavo angažirane vsebine pa jih nadgradi in odpre prostor za razmislek. Slikarka uporablja žanrsko raznolika orodja, od vezenin in umetnih rož do besed in filmsko umeščenih podnapisov, obenem pa raziskuje in spaja različne vzorce vzhodnoevropske tradicije oblačenja, ki označujejo položaj ženske v družbi ter narekujejo meje svobodi.

Brest feat. Vesna Zornik, KUD CSK France Prešeren

Centru slovanskih kultur France Prešeren bo nastopila glasbena zasedba Brest z vokalistko Vesno Zornik, najbolj znano po svojem opusu pri skupini Katalena. Brest igra spoj popa, rocka, jazza in bluesa, slišimo pa lahko tudi primesi nekaterih alternativnih žanrov. Tokrat bodo predstavili skladbe z nove plošče, ki nosi naslov V polsnu. Na njej je štirinajst novih skladb, za katere je glasbo napisal kitarist Samo Šalamon, besedila pa je prispevala Kristina Kočan. V zasedbi Brest sodelujeta tudi Samo Pečar na baskitari in Bojan Krhlanko na bobnih. Cena vstopnice je 10 evrov, več na spletni strani prizorišča cskfp.si.

Nina Dragičević: Ekstenzije užitka, Odprti oder Ljubljana

Nina Dragičević se z zvočno instalacijo Ekstenzije užitka poglobi v zmožnosti zvočnosti ne le kot načina za izražanje užitka, pač pa kot aktivnega agenta užitka. Dve telesi zapustita zasebno, vstopita v javno in vpleteta poslušalke in poslušalce. Ali je užitek resnično romantičen, senzualen, potekajoč občutek, kot je razumljen v konvencionalnem pojmovanju? Ali pa je bolj točka raztelešenja in destrukcije v najbolj konstruktivnem smislu kot tudi nosilec neubesedljivih posledic, ki izidejo natanko iz njegove zvočnosti? Ali ni v tem pogledu ključno vedeti, da je komponistka užitka ženska, morda dve ženski? Ta vprašanja se porajajo in obravnavajo z zvočno instalacijo, za katero boste potrebovali obvezno rezervacijo na pr@cityofwomen, saj je število vstopnic omejeno.

All Strings Detached, Muzejska ploščad (MSUM)

Ženski duo All Strings Detached, ustanovljen leta 2013, sestavljata Jana Beltran (glas, elektroakustična kitara) in Vesna Godler (glas, električni bas). Doslej sta v sklopu glasbenega projekta izdali tri albume: Heavy Rain (2014), There’s Something Painful About the Pearls (2017) ter Septet, ki je izšla letos v razširjeni zasedbi. All Strings Detached se je s temnim sodobnim minimalizmom in počasnimi glasbenimi tempi uveljavil kot prepričljiv glas na lokalni glasbeni sceni.

Climax: Mort, Galerija Kapelica

V Galeriji Kapelica v Ljubljani bodo ob 20. uri odprli razstavo Betine Habjanič z naslovom Climax: Mort. Umetnica v svojih delih tematizira dihotomijo živali-hrana kot etično nevzdržno zlorabljanje živih bitij. S tokratno razstavo, ki je del večletnega projekta, s fetišiziranimi pripomočki in mizansceno, ki upomenja situacijo v sadovski estetiki, nasilje stopnjuje do absurda, vendar ga obenem obravnava kot sublimnega. Instalacija z erotičnim ubijalskim strojem v posebej za to oblikovani hiši z intimnim in psihološko opojnim ambientom, ki ga ustvarja bližina smrti, je okolje, v katerem si lahko zamišljamo neznosne prizore, podobne tistim, ki jih proizvaja smrtonosna prehrambna mašinerija.

Tonje Hessen Schei: iHUMAN, Kino Šiška

Ko stroji postajajo pametnejši, se spreminja tudi opredelitev, kaj pomeni biti človek. Kako umetna inteligenca (UI) vpliva na to, kdo smo? Kako lahko poskrbimo, da jo bomo razvili tako, da bo varna in namenjena za splošno dobro? Katere cilje in vrednote programiramo v svoje sisteme? Ko se vnos podatkov in računalniška moč povečujeta, se soočamo z revolucijo UI, ki spreminja naša življenja in naš svet. Na tej prelomni točki zgodovine, ki jo nekateri imenujejo »novi veliki pok«, le malo ljudi razume, kaj UI v resnici je in kaj nam prinaša prihodnost. iHUMAN je časovno omejena medijska umetnina večkrat nagrajene umetnice in filmske ustvarjalke Tonje Hessen Schei: potovala je v cvetočo industrijo UI, da bi spoznala, kakšne priložnosti in izzive v njej vidijo računalničarji, ki to tehnologijo poganjajo. Na eni strani vidimo, kako optimizira zdravstvo in nam pomaga pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov, seznanimo pa se tudi s pomisleki o morebitni zlorabi tehnologije, ki se vedno hitreje razvija. Delo skozi glasove najbriljantnejših umov raziskuje potrebo po mednarodnih standardih in predpisih za razvoj in uporabo UI ter se sprašuje, ali je umetno inteligenco mogoče regulirati. Skozi močne zgodbe nastopajočih oseb in revolucionarno uporabo umetne inteligence pri ustvarjanju filma je iHUMAN najverjetneje med najbolj relevantnimi deli za obveščanje gledalcev o vplivu ene najmočnejših tehnologij našega časa. Tonje Hessen Schei, katere delo se osredotoča na nove tehnologije, človekove pravice, okolje in socialno pravičnost, je tudi avtorica večkrat nagrajenega filma Drone (2014) o tajni vojni brezpilotnih letal, ki jo vodi Cia.

Pozicija v (o)risu, DobraVaga

Ob četrti obletnici galerije DobraVaga je 15 v Sloveniji delujočih umetnic in umetnikov orisalo in v tehniki riso print zabeležilo eno ali več izhodišč, povezanih z izrazom pozicija. Besedo »pozicija« so izbrali za vsebinsko izhodišče v času začetnih ukrepov in spremenjenih okoliščin ob pandemiji novega koronavirusa, ki na novo oblikujejo naša stališča. V sedanjih razmerah smo začeli več zahajati v naravo, kolesariti na protestih, razmišljati o lastni potrošnji za določene dobrine, doživeli smo izpraznjena središča mest, se družili še bolj kot prej na družabnih omrežjih in videoklicih, morda doživeli osamljenost, spoznali potrebo po dotiku, delali v novih okoliščinah ali ostali brez projektov, razmišljali o alternativnih oblikah kulturnih dogodkov in jih razvijali. Razstava uprizarja nove razmere, ki nam ponujajo drugo perspektivo in izhodišča za prihodnost ter nas ženejo k odkrivanju alternativ. Izraz »pozicija« pa se pomensko obenem lahko naslanja tudi na sestavo vizualnega dela, na pozicije in likovno strukturo podob, kompozicijo in razporeditev elementov, ki tvorijo zgodbo/vsebino. Umetniki in umetnice: Jure Brglez, Tjaša Cizej, Jaka Juhant, Simon Kocjančič, Tatjana Kotnik, Gašper Kunšič, Lo Milo, Sai Pan, Iza Pavlina, Tereza Prepadnik, Lucija Rosc, Žiga Roš, Helena Tahir, Jaka Vatovec in Tadej Vaukman.

Praznik glasbe

Enaindvajsetega junija, na prvi poletni dan, praznuje glasba. Iniciativi Fête de la Musique se letos pridružujejo novi akterji, tako da se bo igralo, pelo in plesalo v kar devetih slovenskih mestih: Ljubljani, Mariboru, Celju, Novi Gorici, Kranju, Ptuju, Murski Soboti, Železnikih in Piranu z okolico. Prisluhnili boste lahko številnim glasbenim žanrom, od klasične in zborovske glasbe prek rocka, popa, kantavtorstva in jazza vse do hiphopa in urbane elektronske glasbe.

Zsuzsa Rózsavölgyi: 1.7, Plesni teater Ljubljana

V Plesnem teatru Ljubljana bo v okviru Festivala plesnih perspektiv (U)krep 2020: Nova realnost na ogled solo plesna predstava Zsuzse Rózsavölgyi z naslovom 1.7, ki z igrivim humorjem ter z videovložki o različnih družbenih vidikih ženskega telesa in ženske vloge raziskuje vpliv družbe na žensko naravo prek oglasov, zmanipuliranih medijev in tradicije. S predstavitvijo vlog sodobne ženske nas pripelje do temeljnega vprašanja: Ali bomo svoje biološke zmožnosti ponudili v korist družbe in izboljšali trenutno stopnjo rodnosti v Evropi ali pa bomo pustili, da prihodnost Evrope reši priseljevanje?

Razstavi v Novi Gorici in Piranu

V Mestni galeriji Nova Gorica bodo ob 19. uri odprli razstavo Uršule Berlot z naslovom Telesni razlom/Bodyfraction. Umetnica že od svojih ustvarjalnih začetkov združuje zanimanje za likovno in ontološko prosojnost z raziskovanjem meja med organskim in anorganskim, vidnim in zakritim. Že več kot pol desetletja tematizira človeško telo, njegov skriti del, ki so ga vizualizirale sodobne tehnologije. V Mestni galeriji Piran pa bodo uro kasneje, ob 20. uri, odprli razstavo Erika Lovka z naslovom Mož in sonce. Lovko sodi med tiste primorske umetnike, ki prepričljivo predstavljajo mediteranski pol slovenske umetnosti. S svojim širokim ustvarjalnim opusom je opazno zaznamoval tokove sodobne umetnosti v domačem in tudi mednarodnem prostoru.

Jure Kastelic: It’s Okay, Until It’s Not, Ravnikar Gallery Space

It’s Okay, Until It’s Not je razstava v dveh delih, zrcalno preslikana iz realnega v digitalni prostor ali obratno. Govori o dvojnosti položaja slikarja Jureta Kastelica, ki živi in ustvarja v Londonu, njegova dela, ki so krasila marsikatero zasebno in javno zbirko po svetu, pa so bila objavljena tudi v medijih, kot so Le Monde, The Guardian in Fast Company. Aktualna razstava je razdeljena v dva dela. Future memories je serija 33 slik manjšega formata na papirju, ki so na ogled v galeriji; slednje beležijo trenutke idilične zasanjanosti, druženja s prijatelji in dekletom, neskončno sončnih počitnic. Štiri slike večjega formata na platnu pa so postavljene v spletno simulacijo. Kasteličevo delo je zmes katastrofičnega, melanholičnega in zabavnega.

Tito in tisk, od ikone do kulta

Ob 40. obletnici smrti nekdanjega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza - Tita bo virtualna 3D Galerija Vodnikove domačije Šiška v sodelovanju z Muzejem tiska pripravila razstavo Tito in tisk, od ikone do kulta, po kateri se boste lahko sprehodili prek vmesnika in platforme KUNSTMATRIXX. Razstavo bodo odprli 9. maja ob 20. uri. Njen kustos Ali Žerdin, sicer urednik Delove Sobotne priloge, je iz zbirke starih časopisov izbral tiste, ki pripovedujejo o Josipu Brozu - Titu, njegovem boju, prevzemu oblasti, vladavini in smrti. Najprej so na ogled izvodi časopisov, ki so bili natisnjeni med Pekingom in New Yorkom, vse od leta 1944 do maja 1980.

Vsi (filmi) doma

Akcija Vsi (filmi) doma se z izborom brezplačnih slovenskih filmov na spletu nadaljuje tudi ta teden. Ogledate si jih lahko na tej povezavi. Tam bodo na voljo do nedelje, 26. aprila, potem pa bo na voljo že nov sveženj stvaritev domačih avtorjev. Osvežitve lahko spremljate tudi na strani Baze slovenskih filmov na Facebooku na povezavi www.facebook.com/BazaSlovenskihFilmov.

Vsi (filmi) doma

Akcija Vsi (filmi) doma se z izborom brezplačnih slovenskih filmov na spletu nadaljuje tudi ta teden. Ogledate si jih lahko na povezavi bsf.si/sl/novice/vsi-filmi-doma/. Tam bodo na voljo do nedelje, 19. aprila, potem pa bo že pripravljen nov sveženj stvaritev domačih avtorjev. Osvežitve lahko spremljate tudi na Facebookovi strani Baze slovenskih filmov: www.facebook.com/BazaSlovenskihFilmov.

Vsi (filmi) doma

Tudi številne filmske projekcije so se te dni zaradi ukrepov za zajezitev epidemije novega koronavirusa preselile na splet. Akcija Vsi (filmi) doma tako tudi ta teden nadaljuje z izborom slovenskih filmov na spletu, ki si jih lahko brezplačno ogledate na povezavi https://bsf.si/sl/novice/vsi-filmi-doma/. Tam bodo na voljo do 12. aprila, med drugim pa so tokrat na voljo celovečerni igrani film Šanghaj (2012) scenarista in režiserja Marka Naberšnika, Igram, sem (2018) Miroslava Mandića ter kratki glasbeni dokumentarni film Bend vs Brand (2018) režiserk Simone Jerala in Hanne Szentpeteri.

Freud, Netflix

Na Netflixu si lahko od 23. marca ogledate najnovejšo serijo o Sigmundu Freudu, utemeljitelju psihoanalitične šole v psihologiji, ki uči, da podzavestni motivi naše duševnosti vplivajo na številne oblike našega vedenja. Gre za avstrijsko-nemško koprodukcijo, ki si jo lahko predvajate tudi v angleški sinhronizaciji. Prva sezona ponuja osem epizod in se osredotoča na življenje mladega Freuda (igra ga Robert Finster), ki skuša leta 1886 na Dunaju razvozlati različne misterije, družbo pa mu delata medij Fleur Salomé (Ella Rumpf) in policist Alfred Kiss (Georg Friedrich). Scenarij spaja resnične dogodke in jih nadgrajuje z nadnaravnimi vložki, kar so nekateri TV-kritiki presenetljivo označili za poživljajoče.