Gregor Kocijančič
-
22. 8. 2025 | Mladina 34 | Kultura Za naročnike
Trditev, da je Boštjan Gombač multiinstrumentalist, je skorajda nekoliko preskromna. Sam zase šaljivo pravi, da je multipraktik. Verjetno med nami ni glasbenika, ki bi se pobližje seznanil s toliko inštrumenti kot on: primarno je klarinetist, a v domačem studiu ima toliko različnih glasbil z vseh mogočih koncev sveta, da jih na prste rok in nog ne bi mogel prešteti niti poln razred šolarjev – med njimi najdemo tudi veliko res obskurnih glasbil, za katera verjetno še nikoli niste slišali. Eno izmed njih ima posebno težo. To je neandertalčeva piščal, ki je ob Gombačevi pomoči v 21. stoletju zaživela novo življenje: med drugim je na rekonstrukcijo piščali na začetku leta v živo zaigral na slavnostnem odprtju Evropske prestolnice kulture v Novi Gorici. Z njo je obogatil glasbo, nominirano za ugledno nagrado emmy, v dokumentarni seriji Prazgodovinski planet, ki jo je skladatelj Anže Rozman za BBC in Apple TV+ ustvaril pod pokroviteljstvom slovitega skladatelja filmske glasbe Hansa Zimmerja. Slišali smo jo tudi na Netflixu, kjer je odmevala v dokumentarnem filmu Skrivnosti neandertalcev, letos nominiranem za nagrado daytime emmy.
-
14. 8. 2025 | Mladina 33 | Družba
Ob zgražanju nad tem, kako globoko zatopljeni so mladi v telefone, tiktoke in podobne pogruntavščine, se težko izognemo temu, da ne bi zveneli kot stari nergači. Še težje pa si priznamo, da smo se tudi sami ujeli v isto zanko kot oni – v dopaminsko past, ki so nam jo prihuljeno nastavili tehnološki mogotci iz Silicijeve doline. Da torej tudi sami nenehno in nebrzdano posegamo po telefonu in da se pogosto šele po 20-minutnem brezciljnem drsenju po zaslonu zavemo, kaj pravzaprav počnemo, saj je tovrstno početje postalo že skorajda samodejno – kot bi roka, ki pograbi telefon, razmišljala s svojo glavo.
-
14. 8. 2025 | Mladina 33 | Družba
Catherine Price, ameriška novinarka in avtorica knjižnih uspešnic, med drugim priročnika How to Break Up With Your Phone (slo. Kako se raziti s svojim telefonom, op. p.), temne vzorce in druge mehanizme, ki pri uporabnikih povzročajo odvisnost od naprav, primerja z mehanizmi igralnih avtomatov, ki marsikaterega obiskovalca igralnice pahnejo v zasvojenost z igrami na srečo. Zaradi tega gre lahko zasvojenost z napravami v takšne skrajnosti, da pri uporabniku odvzem pametnega telefona povzroči hudo abstinenčno krizo, primerljivo z odtegnitvenim sindromom pri zasvojencih s trdimi drogami.
-
14. 8. 2025 | Mladina 33 | Družba
Zavedanje, da zlobne tehnološke korporacije ribarijo naše podatke, zlato rudo 21. stoletja, se je v zadnjem desetletju postopoma, a trdno zasidralo v kolektivno zavest (večidel mlajših) uporabnikov. Dokaj silovito se širijo tudi vesti o temni plati pametnih telefonov in družbenih omrežij, zaradi katerih si številni uporabniki, zmožni tovrstne samorefleksije, odvisnost od naprav priznajo in se skušajo od njih tako ali drugače oddaljiti.
-
14. 8. 2025 | Mladina 33 | Kultura
Prihodnji teden bo na različnih lokacijah v Ljubljani že devetič potekal festival Grounded, ki napredno mislečo muziko iz obskurnih kotičkov klubskega podtalja združuje z aktivističnim diskurzom in kritično mislijo. Pogovorni program, za katerega skrbi Barbara Rajgelj, profesorica na Fakulteti za družbene vede, pravnica in aktivistka, bo čez dan na sporedu v atriju Mestne hiše. Ob poznejših urah, vse do zore, pa bo v klubu Gromka (in na dvorišču pred njim) na Metelkovi in v dnevno-nočnem baru in kulturnem centru Pritličje, štabu organizatork festivala, glasno odmevala radikalna (post)klubska in eksperimentalna elektronska glasba. Za izrazito eklektičen glasbeni program, ki bo krmaril med libanonskim rapom, latinskoameriškimi klubskimi zvoki, argentinskim reggaetonom (RKT), technom, chicaškim housom, EDM-om, belizejsko punto, brukdownom, (oksimoronskim) ambientalnim gabberjem, breakcoreom, emom, noise opero, pankom, hardcorom, različnimi odvodi klubske muzike jutrišnjega dne in še marsičem, sta kot vselej poskrbeli protagonistki domačega kvirovskega undergrounda Nina Kodrič in Nina Hudej, članici mednarodno uveljavljenega dvojca Warrego Valles.
-
8. 8. 2025 | Mladina 32 | Svet
Strokovnjaki za umetno inteligenco se na trgu dela podajajo kot Steph Curry ali LeBron James
Tehnološki mogotci iz Silicijeve doline napovedujejo, da je umetna inteligenca, kot jo poznamo danes, zgolj začetek – veliki jezikovni modeli naj bi bili pravzaprav šele ogrevanje, naslednja faza v razvoju umetne inteligence je tako imenovana superinteligenca, ki naj bi presegala zmogljivosti človeških možganov.
-
8. 8. 2025 | Mladina 32 | Kultura
Nedavno smo poročali o bojkotu letošnjih glasbenih festivalov, tudi številnih evropskih, ki jih je prevzelo ameriško investicijsko podjetje KKR, vojni dobičkar, ki z ogromnimi zneski omogoča vojne zločine izraelskih napadalcev nad Palestinci. A to še zdaleč ni edina skrb zbujajoča finančna vez med glasbeno industrijo in orožarsko panogo, ki je te dni boleč trn v peti pacifističnim glasbenikom in njihovim somišljenikom. V eno osupljivejših je vključen pretočni velikan Spotify: njegov izvršni direktor Daniel Ek je nedavno vložil 600 milijonov evrov v nemško orožarsko podjetje Helsing AI. Gre za razvijalca naprednih vojaških brezpilotnih letalnikov in sistemov umetne inteligence, ki poganjajo nadzorne in vojaške sisteme jutrišnjega dne. Številni glasbeniki so zato z vodilne pretočne platforme za poslušanje glasbe začeli umikati svoje celotne opuse.
-
25. 7. 2025 | Mladina 30 | Kultura
Propalestinski bojkot festivalov
V tem času vsako leto tradicionalno objavimo tako imenovani festivalski plonklistek, Mladinin poletni vodnik po bližnjih glasbenih festivalih, a letos so razmere drugačne. Zdaj je pomembneje opozoriti, na katere festivale ne iti, saj obstaja velika verjetnost, da bodo bajne vsote, ki jih boste odšteli za ogled koncerta svojega najljubšega benda in za galono razredčenega piva v plastičnem kozarcu, posredno sofinancirale genocid v Gazi. Po novem si namreč več kot 80 glasbenih festivalov v Evropi in Avstraliji lasti ameriški investicijski velikan KKR, ki med drugim veliko vlaga v izraelsko obrambno, tehnološko in vojaško infrastrukturo, finančno pa obvladuje tudi nepremičninski trg na območjih, ki so bila nasilno odvzeta Palestincem. Kot je v odprtem pismu napisala koalicija glasbenikov, ki je prejšnji mesec kolektivno bojkotirala londonski Field Day, enega od festivalov, po novem potekajočih pod pokroviteljstvom KKR, so »festivali pomembni prostori za praznovanje človečnosti, zato ne bi smeli, posredno ali neposredno, biti finančni vir genocida«.
-
18. 7. 2025 | Mladina 29 | Družba
Pred slabimi petimi leti je na nekem dokaj obskurnem spletnem forumu vzniknila navidezno prismuknjena teorija zarote, ki predpostavlja, da je bilo medmrežje ljudem odvzeto že leta 2016, da so ga uzurpirali (ro)boti in da smo (človeški) uporabniki predvsem pasivni opazovalci algoritemsko vodene vsebine, ki jo avtomatizirano ustvarja in objavlja umetna inteligenca. To so bili še preprostejši časi, ko sistemi generativne umetne inteligence, denimo veliki jezikovni modeli, slikarski roboti in orodja za ustvarjanje sintetičnih videoponaredkov, še niso bili del vsakdanje digitalne krajine, teorija zarote pa je bila ovržena kot »paranoidna fantazija«. A zdaj, ko je splet iz dneva v dan bolj preplavljen z digitalnim balastom, ustvarjenim z umetno inteligenco (v angleščini se je takšne vsebine prijel izraz AI-slop, torej UI-brozga), in ko zares zajeten del objav in interakcij na družbenih omrežjih opravljajo (ro)boti, ki nas skušajo tako ali drugače opehariti, se teorija mrtvega interneta ne zdi več tako za lase privlečena, paranoidna ali pretirano konspirološka. Splet se kvari in prerokba postaja resničnost.
-
18. 7. 2025 | Mladina 29 | Svet
Jabolko ne pade daleč od drevesa
Grok je eden od številnih pogovornih robotov, ki skušajo tekmovati s paradnim konjem umetne inteligence, modelom ChatGPT. Domuje na družbenem omrežju X (nekdanjem Twitterju), ki je po razvpiti uzurpaciji, ki jo je izpeljal najbogatejši zemljan Elon Musk, postal še večja greznica sovraštva, kot je bil pred tem. Grokova prednost naj bi bila, da je »maksimalno usmerjen v iskanje resnice«, kar naj bi pomenilo, da ni tako politično korekten kot njegovi tekmeci – skratka, kakor pravi Musk, da je »anti-woke«.
-
11. 7. 2025 | Mladina 28 | Družba
Avtorska pravica do lastne identitete
Videi deepfake oziroma ’globoki ponaredki’, torej hiperrealistični videoponaredki, v katerih lahko subjektom polagamo besede v usta, so prah dvigovali že leta pred nenadnim vzponom sistemov generativne umetne inteligence. Zdaj, ko so tovrstna orodja izjemno zmogljiva, preprosta za rabo in čedalje dostopnejša, pa je splet iz dneva v dan bolj preplavljen z lažnimi podobami, videi in zvočnimi posnetki, s katerimi se briše meja med resničnostjo in domišljijo.
-
4. 7. 2025 | Mladina 27 | Družba
Tega, da so sistemi generativne umetne inteligence in veliki jezikovni modeli, kakršen je ChatGPT, izjemno prikladna orodja, ne moremo zanikati. Uporabnike lahko odrešijo različnih suhoparnih opravil, izboljšajo njihovo produktivnost in jim prihranijo nekaj časa, a v tem se skriva tudi past: sprva človek klepetalnemu robotu ChatGPT prepusti kako preprosto opravilo, potem še eno in še eno, dokler nehote ne pride do točke, ko stroj razmišlja namesto njega. Raba umetne inteligence postane udobna navada, ki izhaja iz lenobe in lenobo tudi podpira.
-
27. 6. 2025 | Mladina 26 | Kultura
Slovenec v Hollywoodu / Med 35 najuspešnejšimi mladimi inovatorji na svetu
Jernej Barbič (1976) prihaja s Kozmeric, vasi blizu Mosta na Soči, a že dobrih 25 let živi v Združenih državah Amerike. Novi dom je našel v Los Angelesu, natančneje v soseski Pacific Palisades, ki jo je na začetku leta opustošil hud požar. Za Barbiča se je leto torej začelo s katastrofo, že mesec kasneje pa nadaljevalo z velikim zmagoslavjem: februarja je izvedel, da je med prejemniki ugledne nagrade SciTech Academy Award – nagrade, ki jo za prelomne tehnične dosežke v filmski industriji podeljuje Ameriška filmska akademija, zato se je je prijel naziv »tehnični oskar«. Na slovesnosti, ki je bila konec aprila, jo je prejel, ker je z ekipo vrhunskih znanstvenikov razvil napredno programsko opremo Ziva VFX, ki je bila uporabljena že v več kot 60 hollywoodskih blockbusterjih. Med najnovejšimi so denimo Garfield (2024), Godzilla in Kong: Novi imperij (2024), Venom: Zadnji ples (2024), Dune: Peščeni planet, 2. del (2024) in najdražja televizijska serija vseh časov, Gospodar prstanov: Prstani moči.
-
20. 6. 2025 | Mladina 25 | Družba
Bo Ljubljana z novim potniškim centrom končno stopila v korak s časom?
Dobra avtobusna postaja, četudi gre za arhitekturni presežek, je dobra le toliko, kolikor je učinkovito vpeta v širši sistem javnega prometa. Zato ne more obstajati v izolaciji: omogočati mora gladke, hitre in jasne povezave z drugimi prometnimi sistemi, od vlakov prek mestnih avtobusov do tramvajev, koles in pešpoti. Najboljši primeri sodobnih avtobusnih postaj so zato vselej sestavni del tako imenovanih večmodalnih vozlišč, torej prometnih sistemov, ki omogočajo enostavno in hitro prestopanje med različnimi načini javnega prevoza. Le tako lahko javni promet za potnika postane optimalnejša izbira kot avtomobil.
-
6. 6. 2025 | Mladina 23 | Kultura
50 let Mačka Murija / NK Mucek je prvak
Verjetno med nami ni nikogar, ki ne bi znal na pamet zapeti vsaj uvodnega verza komada Maček Muri: »Ko zapoje zvonček v uri, prebudi se maček Muri. S taco si oči pomane, vzdigne rep in hitro vstane.« Ta se je v kolektivno zavest slovenskega naroda verjetno vtisnil vsaj tako kot sedma kitica Prešernove Zdravljice.
-
16. 5. 2025 | Mladina 20 | Družba
V času, v katerem vse več ljudi doživlja duševne stiske, v katerem je prava psihoterapija zaradi preobremenjenosti zdravstvenega sistema vedno težje dosegljiva in v katerem ima zmeraj več ljudi do umetne inteligence takšna ali drugačna pričakovanja, kot gobe po dežju vznikajo klepetalni roboti (chatboti), katerih poslanstvo je terapevtska in psihološka podpora uporabnikom v stiski. Priljubljene aplikacije, kot so Woebot, Wysa in Youper, pa tudi dobri stari ChatGPT obljubljajo dostopno, hitro in diskretno pomoč pri različnih duševnih težavah, skupno pa imajo več kot deset milijonov zvestih uporabnikov. Virtualna kvazi(psiho)terapija je postala cvetoč posel.
-
9. 5. 2025 | Mladina 19 | Svet
V duhu nedavnega rafala carinskih ukrepov, s katerimi naj bi Donald Trump »naredil Ameriko spet veliko«, a namesto tega vztrajno strelja v koleno domačega gospodarstva, je predsednik ZDA napovedal uvedbo stoodstotne carine na vse filme, ki »nastajajo v tujih deželah«.
-
30. 4. 2025 | Mladina 18 | Politika
Predlog zakona o medicinski rabi konoplje ne prinaša ustreznih rešitev
Predlog zakona o konoplji, ki je natrpan s spodrsljaji in pomanjkljivostmi, je bil, ironično, vložen ravno na dan, ko je v Ljubljani potekal Marihuana marš, tradicionalni shod za legalizacijo marihuane. Cilj shoda je, kot pravijo organizatorji, »protest proti nesmiselni prohibiciji«, predlog zakona pa v veliki meri zaznamujejo ravno naplavine prohibicionistične propagande, ki trdovratno vztraja v našem birokratskem sistemu.
-
30. 4. 2025 | Mladina 18 | Družba
Če ste pri klepetanju z razvpitim jezikovnim modelom ChatGPT vljudni, če se mu denimo prijazno zahvalite, ko vam pomaga napisati službeno elektronsko sporočilo ali kaj podobnega, s tem prispevate k večmilijonskemu računu za elektriko korporacije OpenAI – in seveda tudi k ogljičnemu odtisu sistemov umetne inteligence. Sam Altman, izvršni direktor podjetja, je pred nedavnim na družbenem omrežju X razkril, da upoštevanje bontona pri komuniciranju z modelom ChatGPT podjetje OpenAI stane več deset milijonov dolarjev na leto.
-
25. 4. 2025 | Mladina 17 | Kultura
Ko je režiser Dragan Živadinov, letošnji prejemnik Prešernove nagrade, leta 1991 na peturni tiskovni konferenci napovedal, da bo gledališki projekt Noordung: 1995–2045, ki ga je zasnoval z dolgoletno sodelavko in soprogo Dunjo Zupančič, trajal kar 50 let – in se bo leta 2045 končal tako, da se bo avtor samouničil z izstrelitvijo v vesolje –, je bil dobršen del navzočih prepričan, da gre za konceptualno potegavščino.
-
18. 4. 2025 | Mladina 16 | Družba
Fantomski hrup / Za kronični tinitus ni zdravila
Jeseni 2016 je legendarna newyorška zasedba Swans, ki si je pridobila sloves najglasnejšega eksperimentalnega benda na sceni, ponovno obiskala Ljubljano, kamor redno zahaja že od osemdesetih let. Med občinstvom je bil tudi glasbeni producent in skladatelj Blaž Gracar, ki je maratonskemu, več kot tri ure in pol trajajočemu koncertu pogumno prisluhnil brez zaščitnih čepkov v ušesih. Pri vstopu v Kino Šiška so organizatorji obiskovalcem sicer kot vselej ponujali brezplačne čepke, a Gracar jih je zgolj pospravil v žep, saj je presodil, da mu bo zatiskanje ušes pokvarilo celovito doživetje zvočnega udara, ki je zaščitni znak kultnega benda. To je bila ena od največjih napak v njegovem življenju. Ko je zapustil prizorišče, se mu je zdelo, da je napol gluh, saj je šumenje v ušesih skorajda preglasilo zvoke okolice. Sprva je bil prepričan, da si mora preprosto spočiti ušesa, a šumenje tudi naslednje jutro ni pojenjalo. Niti naslednje. In naslednje … Zdaj, skoraj desetletje kasneje, mu v ušesih še vedno rahlo šumi. Ker je imel sluh že prej načet zaradi dolgoletnega produciranja glasbe, predvsem pa zaradi koncertiranja in številnih turnej, je bila poškodba med obiskom koncerta kaplja čez rob, ki je vodila v kronični tinitus – stalno prisotnost nadležnega zvoka, ki nima zunanjega izvora.
-
4. 4. 2025 | Mladina 14 | Družba
Vseslovenska tovarna umetne inteligence
Pred nekaj tedni je predsednik vlade Robert Golob na družabnih omrežjih pompozno in skrivnostno napovedal: »Jutri ob dvanajstih vam sporočimo odlično novico.« Spletni šaljivci so se nemudoma lotili dela in začeli teoretizirati, kaj bi lahko bila ta skrivnostna vest. »Nutrije smo rešili pred izumrtjem,« je domneval prvi. »LeBron bo igral za slovensko reprezentanco,« je zapisal drugi. »Zmanjšali bodo plače in povišali davke,« pa je v ciničnem tonu predvidel tretji.
-
28. 3. 2025 | Mladina 13 | Družba
Specialna pedagoginja Maša Gril poudarja, da je tisto, kar odrasli prepoznavamo kot spletno nasilje, za veliko najstnikov postalo povsem običajna komunikacija, »v kateri najstniki stalno preklapljajo med različnimi vlogami – vlogo storilca, žrtve in opazovalca.« Ko Maša Gril tovrstne oblike nasilja primerja s tradicionalnimi, ugotavlja, da so za pedagoge in starše veliko težje obvladljive in izsledljive: »Navadno so skrite, opazimo jih šele, ko so njihove posledice zelo hude.«
-
28. 3. 2025 | Mladina 13 | Družba
Deška jeza / Kaj se danes dogaja z mladimi fanti?
Tole besedilo ni recenzija novega Netflixovega hita številka ena, britanske miniserije Adolesence, zgodbe o nenavadnih, um begajočih motivih za umor trinajstletne deklice Katie, ki ga je zagrešil njen sošolec Jamie – zafrustrirani, izgubljeni in odtujeni mladenič, čigar krhki um je na spletu zastrupila postopna radikalizacija sovraštva do žensk. Članek bi se – tako kot poplava navdušenih kritik, ki so seriji skorajda soglasno namenile pet zvezdic – zlahka osredotočil na prepričljivost igralskega ansambla, prizemljen scenarij ali to, da je serija brez dvoma tehnični presežek, saj je vsak od štirih delov mojstrsko posnet »v enem šusu«, brez rezov, za kar je bilo nujno zares kompleksno usklajevanje snemalne ekipe. A pravzaprav je bistvo drugje. Omenjeni tehnični dosežki so zgolj odlično plovilo za obravnavo žgočih družbenih vprašanj. Stephen Graham, soavtor scenarija in igralec, ki v srce parajočem nastopu upodobi morilčevega očeta, jih je strnil takole: »Kaj se danes dogaja z mladimi fanti in kakšnim pritiskom vrstnikov, spleta in družbenih omrežij so izpostavljeni?«
-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Kultura
Kar tri leta smo nestrpno čakali na drugo sezono briljantne Applove serije Severance, ki se je aprila 2022 končala s precejšnjim cliffhangerjem. Serija, ki je nekje med distopično znanstveno fantastiko tipa Black Mirror (Črno ogledalo), satirično črno komedijo o absurdnosti pisarniške kulture tipa The Office (Pisarna) in skrivnostno »mystery box« zgodbo, ki vztrajno odpira več vprašanj, kot ponuja odgovorov, je ena izmed najbolj domiselnih in lično stiliziranih serij pretočne dobe. Učinkovita mešanica srhljivega vzdušja, eksistencialne tesnobe, absurdnega humorja in nabritega družbenega komentarja ustvarja izjemen suspenz, ki nas nenehno drži na robu kavča, in to kljub dejstvu, da se serija razvija v zares polžjem tempu. In brez skrbi, v pričujočem besedilu ne boste našli (večjih) spoilerjev, torej kvarnikov, niti za prvo niti za drugo sezono. Pravzaprav je to enigmatično serijo, še posebej pa njeno drugo sezono, skoraj nemogoče spoilati, saj gledalci že devet tednov zapored tavamo v temi in predvsem s pomočjo različnih fenovskih teorij, ki po kotičkih medmrežja vznikajo kot gobe po dežju, ugibamo, kaj se v seriji sploh dogaja.
-
14. 3. 2025 | Mladina 11 | Kultura
V najnovejši, četrti epizodi tretje sezone antologije Beli lotos (White Lotus), paradnega konja pretočne platforme Max (HBO), vselej hudo omamljena in nekoliko ljudomrzna bogataška Victoria iz južnjaške disfunkcionalne družine Ratliff, verjetno najpopularnejši lik nove sezone, med gurmansko večerjo izusti komentar, ki zgovorno povzame jedro te hudomušne satire: »Če so ljudje bogati, še ne pomeni, da niso trashy.«
-
7. 3. 2025 | Mladina 10 | Družba
Nikoli nisi tako bogat, da za pomoč ne bi potreboval prijatelja – sploh v stiski. Kdor malo da, veliko da. Prva hiša se gradi za soseda, druga za sorodnika, tretja zase. Vsak je sam svoj mojster. Nikar na silo, raje vzemi večje kladivo. Če je lepo postrani, je tudi dobro.
-
7. 3. 2025 | Mladina 10 | Kultura | Plošča
Senidah se je v sedmih letih od silovitega preboja na sceno prelevila v absolutno velesilo regionalne glasbene industrije. To ni le pevka, to je institucija.
-
Tako rekoč ne mine dan, da medijske krajine ne bi krasile navdušene napovedi, kako bo umetna inteligenca za vselej spremenila svet. »Zgodili se bodo pomembni premiki. Poti nazaj ni več,« je v predzadnji Sobotni prilogi Dela napovedal Jure Leskovec, profesor računalništva na Stanfordovi univerzi. »Superinteligenca trka na naša vrata. V nekaj letih se bo naše življenje radikalno izboljšalo,« je v Delovi rubriki Gostujoče pero zapisal Matjaž Gams, raziskovalec umetne inteligence na Institutu Jožef Stefan. In dodal še nekaj optimističnih misli slovitega futurologa Raya Kurzweila, da bomo z umetno inteligenco »postali pametnejši, bolj vitalni, fizično privlačnejši, bolj duhoviti in bolj poduhovljeni«. A ker tovrstne napovedi dan za dnem odmevajo že dobri dve leti, vse od nenadnega vzpona slovitega klepetalnega robota ChatGPT, za zdaj pa se, roko na srce, za dobršen del ljudi ni spremenilo prav veliko, številni dvomljivci opozarjajo, da od umetne inteligence pričakujemo preveč. Svarijo, da se nadrealistične napovedi, kako bo umetna inteligenca čudežno avtomatizirala suhoparno delo in rešila vse najhujše težave, od zdravstvenih prek družbenih do okoljskih, uklanjajo (samo)promocijskim manifestom tehnoloških velikanov, ki z velikopoteznimi, a praznimi obljubami tentajo javnost in snubijo vlagatelje.
-
Umetna inteligenca / DeepSeek razblinil utvaro o prevladi Zahoda
Panogo razvoja umetne inteligence napajajo astronomske količine denarja, saj je v njej do nedavnega veljalo, da so stroški razvoja in delovanja velikih jezikovnih modelov, kakršen je denimo ChatGPT, ogromni in se štejejo v milijardah. To je eden od glavnih razlogov, zakaj je Donald Trump ob (svoji drugi) inavguraciji napovedal, da bo v projekt Stargate, projekt sodelovanja med ameriškimi tehnološkimi velikani in vlado, vložil 500 milijard ameriških dolarjev. To prepričanje je zdaj dodobra omajalo kitajsko zagonsko podjetje DeepSeek, ki je 20. januarja javnosti prvič predstavilo svoj veliki jezikovni model, imenovan DeepSeek R1. Razvoj tega naj bi bil stal le drobec vrtoglavih zneskov, ki so jih v klepetalne robote vložile ameriške korporacije, a je pravzaprav vsaj tako zmogljiv kot njegovi ameriški tekmeci, če ne še bolj.
