Gregor Kocijančič

  • Gregor Kocijančič

    28. 10. 2022  |  Mladina 43  |  Kultura  |  Plošča

    Arctic Monkeys: The Car

    Radikalna preobrazba Alexa Turnerja in njegovih arktičnih opic, ki so se iz mladostniških, nonšalantnih in udarnih indierockerjev prelevili v umirjene, prefinjene in nostalgične baladnike, je z novo ploščo The Car dosegla vrhunec.

  • Gregor Kocijančič

    21. 10. 2022  |  Mladina 42  |  Kultura  |  Plošča

    The 1975: Being Funny in a Foreign Language

    Po predlanski plošči, na kateri je manchestrski prvak rockovskega synthpopa The 1975 močno pretiraval z žanrskim eklekticizmom, je bend zdaj pod taktirko producenta Jacka Antonoffa (ki podpisuje dela pop velikank, kot sta Taylor Swift in Lorde) ponovno našel fokus. Zasedba, ki sicer slovi po predolgih albumih s predolgimi naslovi, predstavlja najbolj jedrnat izdelek v svojem opusu, a na njem ne predstavi nič zares novega, temveč se sklicuje predvsem na svoje korenine: krmari med spokojnimi, navadno precej osladnimi baladami in evforičnim, stadionsko pompoznim pop rockom, močno začinjenim z bliščem osemdesetih. The 1975 se v značilnem slogu nekajkrat spotakne ob prevelike ambicije, vendar ponovno dostavi kar nekaj nalezljivo spevnih hitičev, ki bodo nedvomno še dolgo doneli po radijskih valovih.

  • Gregor Kocijančič

    14. 10. 2022  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Plošča

    Freddie Gibbs: $oul $old $eparately

    Freddie Gibbs nas je zadnja leta zalagal z novodobnimi klasikami, ki jih je ustvarjal z ultimativnima šefoma na sceni, Alchemistom in Madlibom, zato so bila pričakovanja za prihodnje diskografske izdelke zares visoka. Zdaj, ko je moči združil z malo vojsko producentov, med katerimi najdemo tudi denimo Jamesa Blaka in Keytranado, jih je dosegel le deloma, saj smo se feni navadili na resnično osredotočene, enovite izdelke, $oul $old $eparately pa je rahlo shizofrena plošča. To nikakor ne pomeni, da je album slab – daleč od tega: karizmatični Gibbs ponovno očara z nabritimi uličnimi anekdotami, ki krmarijo med gangstersko surovostjo in duhovito igrivostjo, tudi tokrat pa jih dostavi z visokohitrostnimi flowi, ob katere se v značilnem slogu nekajkrat skorajda spotakne, a vselej mojstrsko ohrani ravnotežje.

  • Gregor Kocijančič

    7. 10. 2022  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Plošča

    Christian Kroupa x LCN: Worlds Connect EP

    Žanrska paleta produkcije, ki jo podpisuje logaški glasbenik Christian Kroupa, je zares bogata: med drugim je očaral z (lo-fi) house bangerji, neprizanesljivimi tehno koračnicami, ambientalnimi zvočnimi krajinami in okultnim plemenskim tehnom, ki ga izdaja kot Alleged Witches. Tokrat se v tandemu s hrvaškim producentom in vokalistom LCN-jem preizkusi še v vodah temačnega starošolskega elektra, ki ga LCN-jevi vokali močno zaznamujejo s surovo EBM-estetiko. Izjemna mala plošča Worlds Connect, prva izdaja novonastale ljubljanske založbe KRI, se spoštljivo klanja klasični zapuščini elektro in darkwave očakov, a nikakor ne zveni kot le nostalgično obujanje spominov po mračni strani osemdesetih, saj je močno začinjena z domiselnimi, sodobnimi produkcijskimi zasuki.

  • Gregor Kocijančič

    7. 10. 2022  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Plošča

    Björk: Fossora

    Poslušanje albumov islandske ikone Björk načelno nikoli ni prav lahkotno doživetje. Po napovedih, da je deseto ploščo Fossora v izolaciji napisala v odziv na mamino smrt in da jo je pri ustvarjanju med drugim navdihoval gabber – brutalni, visokohitrostni podžanr nizozemskega hardcore rejva, ki včasih (pre)trese tudi z več kot 200 udarci na minuto –, pa je pritisk na gumb »predvajaj« terjal kar nekaj psihičnih priprav. Te so se obrestovale: Fossora je najintenzivnejša plošča v avtoričinem bogatem opusu, ki od poslušalca zahteva res veliko, a mu, če ji ta prisluhne z odprto glavo, tudi veliko da.

  • Gregor Kocijančič

    30. 9. 2022  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Plošča

    Blood Orange: Four Songs EP

    Britanec Devonté Hynes, ena od osrednjih figur newyorške artpop scene, ustvarja kot po tekočem traku: te dni je na Marnijevi modni reviji premierno predstavil novo orkestralno kompozicijo, za najnovejši celovečerec Paula Schraderja je posnel izvirno glasbo, zdaj pa je izdal še čudovito malo ploščo, pri kateri sam podpisuje vse mogoče vloge, od igranja instrumentov prek produkcije do pisanja besedil in glasbe. Dolgometražni albumi, ki jih izdaja kot Blood Orange, so navadno nekoliko napihnjeni z odvečnim polnilom, zdaj, ko se je omejil na krajši format, pa je dostavil zares čvrsto in jedrnato zbirko izjemnih singlov, ki v njegovem značilno zasanjanem slogu krmarijo med romantičnim dreampopom in alternativnim r & b-jem.

  • Gregor Kocijančič

    23. 9. 2022  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Plošča

    Mura Masa: demon time

    Po predlanskem zavoju v obujanje nostalgije po milenijskem pop punku, s katerim se je britanski wunderkind spogledoval tudi tako, da je prijel za kitaro in stopil pred mikrofon, se je Mura Masa vrnil k temu, kar mu gre najbolje od rok: k produciranju igrivih klubskih bangerjev, ki vedno zvenijo precej komercialno, a nikoli prežvečeno. Ponovno je angažiral malo vojsko odličnih gostujočih vokalistov, ki so vselej hrbtenica njegovih studijskih izdelkov, avtor tokrat zgreši le z dvakratnim vpoklicem neizkušene pevke LEILAH. Čar njegovih albumov se vedno skriva v nebrzdanem, nepredvidljivem eklekticizmu, in tako je tudi na novi plošči: Mura Masa na njej iz sveže perspektive raziskuje predvsem hyperpopovske in EDM-trende, zares pa se izkaže, ko se pokloni avtohtonim britanskim žanrom, kot sta garage in grime.

  • Gregor Kocijančič

    16. 9. 2022  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Plošča

    Sampa The Great: As Above, So Below

    Sampa Tembo, avstralska raperka zambijskih korenin, se je med pandemijo vrnila v domače kraje in tam dodobra posvojila glasbene vplive rodne celine. Pri tem se je precej oddaljila od neosoulovskih vzorcev, ki so zaznamovali njen dolgometražni prvenec, a se po svoje ponovno približala abstraktnemu hiphopu, kakršen je odlikoval njene prve mikstejpe. Rezultat je izjemno prepričljiv trk zahodnih in afriških glasbenih tradicij, nekakšen hiphoperski afrofuturizem, pri katerem ima veliko zaslug producent Mag44, ki ga je avtorica okronala za »afriškega Timbalanda«. Sampa Velika je album naknadno obogatila z zares širokim naborom gostujočih vokalistov, afriških, ameriških in britanskih, a je z udarnim, s prefinjenim pesniškim jezikom podkovanim nastopom poskrbela, da je prav nobeden od gostov ne zasenči.

  • Gregor Kocijančič

    16. 9. 2022  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Plošča

    Jockstrap: I Love You Jennifer B

    Pevka in jazzovska violinistka Georgia Ellery (sicer članica čislanega benda Black Country New Road, enega od prvakov novega vala britanskega artrocka) in producent eksperimentalne elektronike Tyler Skye, ki sta se spoznala na londonski akademiji Guildhall School of Music and Drama, sta prah začela dvigovati že v študentskih letih. Pri prvih skupnih projektih se je zdelo, da si prizadevata predvsem za rušenje vseh žanrskih, kompozicijskih in aranžmajskih konvencij, ki so jima jih skušali v glavo vbiti med šolanjem na uglednem konservatoriju, kar je bil dvorezen meč.

  • Gregor Kocijančič

    9. 9. 2022  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Plošča

    Kenny Beats: Louie

    O Kennyju Beatsu – ekstremno online superproducentu, ki je s spletnim pretakanjem studijskih seans med pandemijo zgradil edinstveno internetno skupnost – smo v tej rubriki pisali že večkrat, a vselej kot o soavtorju, ki podpisuje dela drugih izvajalcev. Veliko se jih pojavi tudi na njegovem solističnem prvencu Louie, vendar so njihovi vokalni vložki na plošči uporabljeni izrazito pretanjeno: v ospredju so vselej ležerne hiphop podlage, začinjene z obskurnimi soul posnetki, in ker gostujoči vokalisti niso navedeni poimensko, moramo navadno zares napeti ušesa, da jih prepoznamo. Čeprav je v zbirki sedemnajstih beatov zgolj peščica očitnih presežkov, odlično deluje kot celota, ki zaradi premišljene dramaturgije in izjemno gladkih prehodov med skladbami zveni kot enovita polurna skladba.

  • Gregor Kocijančič

    2. 9. 2022  |  Mladina 35  |  Kultura  |  Plošča

    JID: The Forever Story

    Atlantski wunderkind JID je končno dostavil tretjo dolgometražno ploščo, enega najtežje pričakovanih rap albumov leta. Varovanec J. Colove založbe Dreamville, ki je pravzaprav njen daleč najmočnejši člen, z novim albumom suvereno zacementira status enega najbolj veščih in tehnično dovršenih raperjev v igri. JID pri bahanju z raperskimi sposobnostmi ne sklepa kompromisov: ko se ponaša z brzostrelkasto hitrostnimi flowi, nikoli ne žrtvuje vsebine besedil; ta so vselej izrazito osebnoizpovedna, lucidna in do konca nabita z domiselnimi, duhovitimi pančlajni. The Forever Story je po svoje nadgrajena repriza njegovega prvenca The Never Story, saj JID ponovno obdeluje podobne teme in poglavja iz svojega pestrega življenja in s tem zgovorno dokaže, kako zelo je napredoval v petih letih.

  • Gregor Kocijančič

    26. 8. 2022  |  Mladina 34  |  Kultura  |  Plošča

    Hot Chip: Freakout/Release

    Londonski synthpop kvartet Hot Chip, prvo ime novega vala indietronice, ki je skupaj z britanskim indie rockom cvetel v kratkem obdobju po prelomu tisočletja, še naprej navdušuje tudi v tretjem desetletju svoje pestre poti. Že s predlansko ploščo A Bath Full of Ecstasy je dokazal, da mu ustvarjalnega zagona še zdaleč ne primanjkuje, zdaj, ko je moči združil s švedskim producentskim dvojcem Soulwax, pa mu je uspelo pričarati enega od nespornih vrhuncev svojega opusa. Plošča krmari med elektro-funk poskočnicami, kakršne bi s ponosom podpisal denimo LCD Soundsystem, med spokojnimi synthpop baladami, počasnimi disko džemi in malce tršimi, skorajda newraverskimi bangerji, pri katerih na površje privrejo Soulvaxove avtorske posebnosti.

  • Gregor Kocijančič

    26. 8. 2022  |  Mladina 34  |  Kultura  |  Plošča

    Pussy Riot: Matriarchy Now

    Razvpiti ruski kolektiv Pussy Riot, ki je med turnejo Riot Days na začetku poletja gostoval v Ljubljani, ni nikoli zares slovel po glasbeni produkciji – ta je pri njegovem delovanju vselej drugotnega pomena –, prah je v medijski krajini od nekdaj dvigoval predvsem s kontroverznimi protestnimi akcijami, ki so pogosto privedle do aretacije članic. Največ prahu med temi je vsekakor dvignila Punkovska molitev, gverilski performans, zaradi katerega so ruske oblasti tri članice skupine obsodile na dvoletno zaporno kazen v sibirskih delovnih taboriščih. Desetletje za tem škandalom, ki je zbudil pozornost mednarodne javnosti, je zdaj Pussy Riot po ducatu singlov in treh malih ploščah končno izdal dolgometražni prvenec, mikstejp Matriarchy Now. To je porazna zbirka cenenega plesnega popa in okornega trapa, v njej pa ni ne duha ne sluha o zasedbinih punkovskih koreninah.

  • Gregor Kocijančič

    19. 8. 2022  |  Mladina 33  |  Kultura  |  Plošča

    Panda Bear & Sonic Boom: Reset

    Panda Bear, frontman »freak-folk« benda Animal Collective, se je spajdašil z očakom neopsihedelije Petrom Kemberjem, ustanovnim članom kultne zasedbe Spacemen 3, ki zadnje desetletje na ameriški indie sceni deluje predvsem kot stric iz ozadja, kot producent zasedb, kakršni sta MGMT in Beach House. Sodelovanje je torej trk generacij, tandem predstavnikov psihedeličnega popa različnih obdobij. Reset zveni kot časovna kapsula, kot poklon zasanjanemu psihedeličnemu popu s konca šestdesetih let. Tandem je skladbe zgradil okoli semplov uvertur raznih redkih skladb iz petdesetih in šestdesetih let, nato pa jih je obogatil s čudovitimi zimzelenimi harmonijami, ki močno spominjajo na brezčasne klasike, kot je plošča Pet Sounds, prelomna mojstrovina zasedbe The Beach Boys.

  • Gregor Kocijančič

    12. 8. 2022  |  Mladina 32  |  Kultura  |  Plošča

    Kokoroko: Could We Be More

    Londonski afrojazz oktet si je pred leti ime ustvaril z nepričakovanim hitom Abusey Junction, ki so ga YouTubovi algoritmi iz neznanega razloga priporočali tako rekoč vsakemu uporabniku, čigar zgodovino brskalnika je krasil kakšen ležeren jazzovski komad. Skladba sicer še danes zveni zares čudovito, a zdi se, da Kokoroko od njene izdaje ustvarja v senci te srce parajoče melodije. Takšen vtis je sprva naredil že njegov koncert v Trstu, potrdil ga je nastop na Drugi godbi, zdaj pa ga je zabetoniral zasedbin dolgometražni prvenec. Could We Be More je sicer povsem elegantna zbirka spokojnih jazz in funk kompozicij ter občasnih felakutijevskih poskočnic, a potrjuje, da je Kokoroko one-hit-wonder, katerega poslanstvo je predvsem ustvarjanje prijetne, a ne pretirano impresivne zvočne kulise.

  • Gregor Kocijančič

    5. 8. 2022  |  Mladina 31  |  Kultura  |  Plošča

    Rico Nasty: Las Ruinas

    Ekstravagantna ameriška raperka Rico Nasty z novim mikstejpom resda utrjuje status ene od najdrznejših izvajalk na polju brezkompromisnega, punkovsko surovega hiphopa, a Las Ruinas je hkrati projekt brez repa in glave, ki kar kliče po bolj razdelanem, bolj kohezivnem konceptu. Začne se sicer po pričakovanjih, v avtoričinem značilno hrupnem slogu, polnem kričeče vznesenega rapanja in hudo distorziranih podlag, ki so tokrat pogosto začinjene z naspidiranimi jungle beati, a zadeva kmalu zatava v nepovezan žanrski eklekticizem, ki z zavoji na polje EDM-a – ter s sodelovanjem s producenti, kot je Marshmello – ustreli v prazno, spodrsne pa ji tudi pri spokojnejših skladbah, s katerimi zaključi ploščo. Čeprav mikstejp ne deluje kot celota, je na njem nekaj najboljših singlov v njenem odličnem opusu.

  • Gregor Kocijančič

    5. 8. 2022  |  Mladina 31  |  Kultura  |  Plošča

    Beyoncé: Renaissance

    Malokomu uspe, da se na vrhu obdrži toliko časa, kot to uspeva R & B-veteranki Beyoncé. Dobitnica 28 grammyjev kult osebnosti med drugim ohranja tudi z dolgimi diskografskimi zatišji, med katerimi skrivnostno ponikne, nato pa jih sunkovito prekine z velikopoteznimi albumi, ki razburkajo tokove v mainstreamovskem popu. Na sedmem solističnem albumu Renaissance to stori s poklonom veličastni zapuščini temnopoltih pionirjev plesne elektronike in queerovske klubske kulture.

  • Gregor Kocijančič

    29. 7. 2022  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Plošča

    Billie Eilish - Guitar Songs EP

    Billie Eilish je že na drugi dolgometražni plošči močno obrzdala skorajda vse eksperimentalne art-pop tendence, ki so zaznamovale njen odlični prvenec, na novi mali plošči presenečenja, zbirki dveh folkovskih soft-rock balad, pa je pesmi aranžmajsko oskubila do najosnovnejših elementov: kitare in glasu. Pretanjeno akustično vzdušje sicer laska njenemu čutnemu, ASMR-jevsko šepetajočemu vokalu, a v tako minimalistični, kantavtorski formi je iz njene glasbe odstranjena vsa produkcijska drznost, zaradi katere je na vrhuncu diskografskih podvigov tako zelo izstopala iz sivega povprečja intimnejše plati zoomerskega popa. Splošnemu vtisu pa ne pomaga niti dejstvo, da skladba TV, prepričljivejša izmed dveh, zveni sumljivo podobno kot pesem Blouse ameriške kantavtorice Clairo.

  • Gregor Kocijančič

    22. 7. 2022  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Plošča

    Steve Lacy: Gemini Rights

    Za štiriindvajsetletnika iz Comptona, ki je glasbo do nedavnega snemal kar z iPhonom, je mladi virtuoz Steve Lacy prilezel že zelo daleč. Nase je sprva opozoril kot basist neosoul zasedbe The Internet, kasneje je produciral podlage za velikane, kot so Kendrick Lamar, Solange in Mac Miller, zdaj pa se že drugič preizkuša kot one-man-band. Gemini Rights, elegantna zbirka prefinjenih poklonov vintidž R & B-ju, je sicer nesporna nadgradnja prvenca Apollo XXI, a je, žal, eden tistih albumov, ki z izjemnimi napovednimi singli preprosto zbudijo prevelika pričakovanja. Če bi se Lacy tokrat oklepal krajših formatov in ne bi tako pogosto zataval v razvlečeno zankanje ležernih, a čez čas nekoliko utrujajočih rifov, bi preizkus druge plošče nedvomno prestal z odliko.

  • Gregor Kocijančič

    15. 7. 2022  |  Mladina 28  |  Kultura  |  Plošča

    Slowmotion Livestream: Strange Repeats

    Matevž Kovačič, hiperproduktivni producent, ki ustvarja pod psevdonimom Slowmotion Livestream, je lani pri založbi Beton izdal kar tri male plošče, shizofrene zbirke outsiderskih beatov in ambientalnih kompozicij. Na trenutke se je spogledoval tudi s plesnimi 4 x 4 ritmi, ki jih zdaj bolj poglobljeno raziskuje na novem EP-ju, svoji najcelovitejši, najbolj osredotočeni in koherentni izdaji doslej. Strange Repeats je zbirka vrhunsko sproduciranih, avanturistično psihedeličnih, a vseeno skorajda stadionsko dostopnih house bangerjev, ki so hkrati udarni in subtilni ter vselej izrazito nepredvidljivi. Odlične so tudi ambientalne kompozicije, ki na plošči delujejo kot pomirjujoče vezivno tkivo. Ko Betonovo promocijsko besedilo ploščo primerja z deli velemojstrov, kot sta Four Tet in Floating Points, zadene žebljico na glavico.

  • Gregor Kocijančič

    15. 7. 2022  |  Mladina 28  |  Kultura  |  Plošča

    Nick Cave: Seven Psalms

    Čislani avstralski pesnik in glasbenik Nick Cave spet žaluje. Pred osmimi leti se je usodno ponesrečil njegov najstniški sin Arthur; globoko žalovanje za njim je obrodilo nekatera najpretresljivejša in najotožnejša, a hkrati tudi najbolj spokojna dela v Cavovem bogatem opusu: katarzično mojstrovino Ghosteen (2019), ki jo je posnel z zasedbo The Bad Seeds, in lanski epohalni album Carnage, ustvarjen v sodelovanju z dolgoletnim pajdašem Warrenom Ellisom. Pred nekaj meseci je v tragičnih okoliščinah pokopal še prvorojenca, 31-letnega manekena Jethra Lazenbyja, in se v žalovanju ponovno obrnil k veri, poeziji in glasbi.

  • Gregor Kocijančič

    8. 7. 2022  |  Mladina 27  |  Kultura  |  Plošča

    Gwenno: Tresor

    Valižanska kantavtorica Gwenno na tretji dolgometražni plošči ponovno poje v kornijščini, obskurni veji otoških keltskih jezikov, ki jo govori le nekaj tisoč ljudi: po svoje hodi po očetovih stopinjah – pesnik Tim Saunders si s pisanjem poezije v kornijščini prizadeva za ohranjanje tega skorajda izumrlega jezika. Tudi glasbena razsežnost albuma Tresor je močno zaznamovana s folkloro, a Gwenno tradicionalno keltsko glasbo modernizira z domiselnimi prijemi: zapakira jo v prefinjen synthovski eklekticizem, ki krmari med vintidž psihedelijo, ambientalno indietronico ter spokojnim psych popom in dream popom, obogatenim z resnično eteričnim vokalom. Tresor je odlična plošča, ki v najboljših trenutkih spominja na zasanjane mojstrovine bendov, kot sta Stereolab in Broadcast.

  • Gregor Kocijančič

    1. 7. 2022  |  Mladina 26  |  Kultura  |  Plošča

    Zola Jesus: Arkhon

    Nekoč so epske, postindustrialne balade Zole Jesus, ki so bile hkrati nežne in surove, na ameriški indie sceni dvigovale ogromno prahu, ko pa je kasneje izčistila zvočno sliko, je njena glasba izgubila nekaj moči. Nova plošča sledi petletnemu diskografskemu zatišju, ki je bilo posledica ustvarjalne krize, iz katere se je izmotala ob pomoči Randalla Dunna – producenta zasedbe Sunn O))) – in Matta Chamberlaina, tolkalista, ki navadno sodeluje s Fiono Apple. Izbira sodelujočih je posrečena: teatralni aranžmaji laskajo pevkinim melodramatičnim napevom, organske perkusije pa pestrim kompozicijam dopustijo, da zadihajo. Arkhon je sicer dobrodošel (instrumentalni) preobrat v Zolinem opusu, a precejšnja enoličnost pompoznega petja kaže, da ustvarjalna blokada še ni popolnoma popustila.

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Uroš Abram

    1. 7. 2022  |  Mladina 26  |  Kultura  |  Portret

    Glasbeni producent, ki iz ozadja narekuje trende v slovenskem hiphopu

    Kljub razmeroma rosnim letom je Hugo Smeh, ki ustvarja pod psevdonimom Hyu, na slovenski hiphop sceni že kar nekaj časa med vodilnimi producenti – predvsem pri projektih, ki so komercialno izjemno uspešni: prejšnji mesec so lestvico štirih najbolj poslušanih hiphop albumov v Sloveniji na pretočni platformi Apple Music krasili kar trije izdelki, v katere je bil močno vpleten kot (so)avtor glasbe in glasbeni producent ali pa izvršni producent in zvočni inženir. Edina plošča zmagovalne četverice, ki ni nastala na domačih tleh – oziroma v Hyujevem studiu – je najnovejša studijska mojstrovina ameriškega glasbenika Kendricka Lamarja.

  • Gregor Kocijančič

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Kultura  |  Plošča

    Drake: Honestly, Nevermind

    Kanadski R&B slavček Drake je presenetil z nenapovedano ploščo, na kateri se po dolgem obdobju enoličnih pop-rap izdelkov ponaša z dokaj radikalnim slogovnim zasukom: namesto čez hiphop beate tokrat srce izliva ob spremljavi ritmov generičnega (deep in tech) housa, s čimer se je pred leti posrečeno spogledoval s singlom Passionfruit, tokrat pa ustreli v prazno. Spodleti mu tudi pri skladbah, ki v pop kontekst vnašajo elemente klubskih zvokov Baltimora in New Jerseyja, kar se v teoriji zdi kot obetaven recept. Po lanskem poraznem albumu Certified Lover Boy od superzvezdnika sicer še zdaleč nismo pričakovali veliko, a z novim albumom ni dosegel niti teh ubogih pričakovanj: že uvodno skladbo odpoje v tako nerodnem falzetu, da ga ne more rešiti niti najbolj ekscesna količina autotuna.

  • Gregor Kocijančič

    17. 6. 2022  |  Mladina 24  |  Kultura  |  Plošča

    Purity Ring: graves

    Če je kanadski tandem Purity Ring na začetku svoje poti ustvarjal napredno misleč pop jutrišnjega dne, njegov značilni zvok po dobrem desetletju delovanja zveni nekoliko passe. Pravzaprav se je že pri zadnjem albumu WOMB (2020) zdelo, da počasi izgublja občutek za drzno ustvarjanje zunaj ustaljenih okvirov, z novo malo ploščo pa to suvereno potrdi. Resnično, podlage na trenutke zvenijo kot generične royalty free kompozicije, kakršne slišimo v tutorial videih na YouTubu, glas pevke Megan James pa je ves čas tako enoličen, da se skoraj zdi, kot bi nenehno poslušali isto skladbo. A ne bodimo prestrogi: kljub vsem spodrsljajem lahko iz izdelka izluščimo kar nekaj dobrih – predvsem produkcijskih – idej, ki najbolj prepričajo takrat, ko zavijejo na polje mračnega witch housa.

  • Gregor Kocijančič

    17. 6. 2022  |  Mladina 24  |  Kultura  |  Plošča

    Haiku Garden: Loose Contacts / Tense Present

    Domači prvaki shoegaza Haiku Garden so se druge dolgometražne studijske plošče lotili počasi in skrbno. Prav je tako: njihov prvenec Where If Not Now je izjemna plošča – mesto je našla tudi v Mladininem izboru najboljših albumov leta 2018 –, zato so bila pričakovanja za njeno naslednico zares velika. Bratovščina tisoč in enega efekta še zdaleč ni razočarala: Loose Contacts / Tense Present je v mnogih pogledih nadgradnja ustaljenega zvoka zasedbe, čeprav se je zdelo, da v tem ni bilo prav veliko prostora za izboljšave.

  • Gregor Kocijančič

    10. 6. 2022  |  Mladina 23  |  Kultura  |  Plošča

    Matmos: Regards

    Legendarni baltimorski tandem Matmos, ki nas že skoraj 30 let zalaga z izrazito konceptualnimi ploščami – semple navadno črpa iz nenavadnih virov, kot so denimo zvoki, nastajajoči med kirurškimi posegi ali med centrifugiranjem pralnega stroja –, se vrača s še enim odličnim albumom, že 12. poglavjem izjemnega opusa. M. C. Schmidt in Drew Daniel sta tokrat semplala elektroakustične eksperimente obskurnega poljskega skladatelja Bogusława Schaefferja, ki je v šestdesetih letih ustvarjal pod pokroviteljstvom vplivne ustanove Polish Radio Experimental Studio. Dvojec se ponovno sprehaja na tanki meji med abstraktnim in težko prebavljivim, a tudi tokrat nekajkrat preseneti s trenutki, ki se iz kakofoničnega kaosa sestavijo v nekonvencionalne plesne ritme.

  • Gregor Kocijančič

    10. 6. 2022  |  Mladina 23  |  Kultura  |  Plošča

    Masayah & Hyu: H2SO4

    Nekaj pomembnega moramo razčistiti že v uvodu: slaba ocena albuma H2SO4 ni zares povezana z delom njegove avtorice, odlične ankaranske raperke in pevke Masayah, niti ne z delom nadarjenega, hiperproduktivnega producenta Hyuja, ki podpisuje instrumentalno plat tega spodletelega projekta. Pravzaprav je skoraj nemogoče ocenjevati glasbeno razsežnost albuma H2SO4, in to ne glede na dejstvo, da so Masayah, Hyu in mala vojska gostujočih vokalistov (tu so Ezra, N3, Matter, Leyre, Smirbe, Chrio, Žena, Ghet, Emkej, Drill, Zlatko, Slick in Vazz) vanj več kot očitno vložili ogromno truda in se pri tem skoraj vsi – predvsem ustvarjalci mlajše generacije – zelo izkazali. Celoten izdelek je pokvarjen z izumetničenim, pretirano vznesenim recitiranjem Igorja Sakside, literarnega zgodovinarja in profesorja književnosti na ljubljanski Pedagoški fakulteti, ki se je pred leti z namenom, da bi prek hiphopa mladim približal klasično slovensko poezijo, ob Trkajevi pomoči infiltriral na slohiphop sceno in začel odisejado nespretne apropriacije urbanih muzik.

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Uroš Abram

    10. 6. 2022  |  Mladina 23  |  Kultura  |  Portret

    Kolektiv tehno didžejev in producentov, ki do rejv kulture pristopa anarhistično

    Čeprav so člani kolektiva na sceni prisotni že kakšnih pet let – nekoč so partije v pokojni ljubljanski tovarni Rog organizirali pod imenom Shtrayfix –, se je Kibernet Kriminalität na zemljevid postavil v času, ko se je svet nehal vrteti: v času, ko je pandemija koronavirusa klubski kulturi zvezala roke. Sami so se temu odločno uprli. Sloves njihovih razvpitih, samoorganiziranih rejvov, ki vselej potekajo na nekonvencionalnih, skrivnih in odročnih lokacijah, se je po ljubljanskem podzemlju razširil hitreje kot požar.